Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani slovenist (un) in …/diplomirana slovenistka (un) in …Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta tuji jezik (angleščina/nemščina), če je kandidat matematiko opravil pri poklicni maturi, oziroma iz maturitetnega predmeta matematika, če je tuji jezik (angleščino/nemščino) opravil pri poklicni maturi, ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: književnost in jezikoslovje
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
 
(splošne kompetence)
  • logično, abstraktno, analitično in sintetično razmišljanje, 
  • sodelovanje pri reševanju strokovnih vprašanj, 
  • povezovanje pridobljenih znanj in usposobljenosti med obema strokama in z različnimi drugimi področji,
  • prenašanje svojih znanj na druga problemska področja (sposobnost transferja) ter njihovo intradisciplinarno reševanje,
  • bolj celovit pristop k evidentiranju problemov in njihovem reševanju,
  • uporabo dveh različnih strokovnih diskurzov, ki omogočata jasnejšo argumentacijo,
  • uspešno vključevanje v timsko delo,
  • dvojno kontekstualiziranje informacij,
  • lažje in bolj kompetentno odzivanje na nove izzive in prilagajanje nanje in/ali njihovo modificiranje,
  • razvijanje refleksije o strokovni problematiki tudi v širšem družbenem kontekstu,
  • zbiranje bibliografskih in drugih podatkov iz baz in drugih virov,
  • uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi in predstavitvi informacij,
  • sodelovanje pri ocenjevanju in zagotavljanju kakovosti lastnega dela,
  • oblikovanje in sooblikovanje učinkovitih medčloveških odnosov,
  • sodelovanje pri pripravi, organizaciji in obravnavi teme v obliki projektov in tudi sodelovanje z drugimi (v skupinah, timsko delo),
  • ubeseditev svojih spoznanj razumljivo, prepričljivo, položaju ustrezno in jezikovno pravilno v strokovnem ali publicističnem besedilu ter njihovo javno predstavitev,
  • argumentirano, logično in prepričljivo predstavitev svojih stališč v govorjenih ali pisnih diskusijah,
  • kritično ovrednotenje svojih dosežkov oziroma spoznanj in predlaganje drugačnega načina reševanja/rešitve problema,
  • razvijanje pozitivnega odnosa do jezikovne in literarne dediščine, občutka za umetnost in širše kulturno dogajanje,
  • prepoznavanje in upoštevanje za določeno kulturo ali (družbeno) skupino specifične tradicije med sporazumevanjem (v komunikaciji),

 

(predmetno specifične kompetence)
  • poznavanje osnovnih jezikoslovnih smeri,
  • razumevanje in opis jezikovnih pojavov v njihovi sistemski, socialni, psihološki in zgodovinski povezanosti,
  • razumevanje jezika kot sredstva in rezultata simbolne interakcije v njegovi spoznavni (kognitivni), čustveni (emocionalni), ustvarjalni (kreativni) in družbeni (socialni) funkciji in zavestno uporabo teh funkcij,
  • razumevanje temeljnih načel oblikovanja in delovanja knjižnojezikovne norme, 
  • uporabo pridobljenega znanja o jezikovnem sistemu in rabi pri analizi govorjenega/zapisanega besedila z različnih vidikov,
  • razumevanje in argumentiranje rabe različnih jezikovnih sredstev v besedilu ter vpetosti besedila v širši kontekst,
  • ovrednotenje tipičnih besedil glede na njihovo razumljivost, smiselnost, ustreznost govornemu položaju, slovnično in pravopisno/pravorečno pravilnost in učinkovitost,
  • razumevanje posebnosti posameznih vrst besedil in prirejanje besedila ene vrste glede na različne govorne položaje (namen, naslovnika, prenosnik itd.),
  • izbor glede na govorni položaj ustrezne socialne, funkcijske in prenosniške zvrsti, 
  • učinkovito ubeseditev različnih tem v koherentnih in kohezivnih strokovnih in publicističnih besedilih v skladu s slovensko knjižnojezikovno normo ter upoštevanjem načel praktične stilistike in retorike,
  • svetovanje nestrokovnjakom v zvezi z osnovnimi jezikovnimi (normativnimi, slogovnimi) vprašanji,
  • branje književnega besedila na način literarnega branja kot sposobnost poglobljenega in polnega doživljanja ter razumevanja leposlovja za potrebe osebne in javne interpretacije,
  • ubeseditev svojih vtisov o prebranem književnem delu,
  • razumevanje književnih besedil, njihovega nastanka in učinkovanja (družbeni, kulturni, estetski, medijski, biografski vidik),
  • analiziranje pojavov in procesov književne kulture v zgodovinskem kontekstu,
  • poznavanje slovenske književne dediščine in njenih posebnosti v odnosu do sorodnih evropskih in svetovnih literarnih pojavov in procesov,
  • prepoznavanje temeljnih prvin literarnega oblikovanja,
  • 'prevajanje' preprostejših starejših slovenskih književnih besedil,
  • jezikovno pravilno, smiselno in razumljivo, estetsko in retorično učinkovito branje oziroma predstavitev literarnih tekstov,
  • svetovanje nestrokovnjakom v zvezi s temeljnimi vprašanji o književnosti,
  • sodelovanje pri pripravi in izvedbi študijskih krožkov in delavnic,
  • animiranje dogajanja v kulturi.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, s projektnimi deli, z nastopi, s storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje v 2. letnik mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, za napredovanje v 3. letnik pa mora v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 2. letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Skupno mora študent torej za vpis v 3. letnik opraviti predpisane študijske obveznosti v obsegu 120 KT.

Diplomirani slovenist (un) in …/diplomirana slovenistka (un) in …

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister slovenistike in …/magistrica slovenistike in …

Magister slovenistike/magistrica slovenistike

Magister slovenistike/magistrica slovenistike

Magister slovenskega jezika in književnosti in … /magistrica slovenskega jezika in književnosti in …

Magister slovenskega jezika in književnosti/magistrica slovenskega jezika in književnosti

SOK 8 / EOK 7

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja slovenističnih študij

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja slovenistike

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija (skupni obseg na obeh smereh 180 KT) mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, ter v zadnjem semestru izdelati diplomsko delo in ga uspešno zagovarjati pred mentorjem – ta je lahko katerikoli izmed učiteljev – in študenti.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
http://www.slov.si/studijski-program/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version