Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Doktor znanosti/doktorica znanostiDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma tretje stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Doktorsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V doktorski študijski program 3. stopnje Jezik in medkulturnost se lahko vpišejo kandidati, ki so:

  • diplomirali na študijskem programu 2. stopnje; 
  • diplomirali na študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetem pred 11. 6. 2004;
  • zaključili študijski program za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, če pred vpisom opravijo študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 ECTS določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na prvi in drugi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v doktorski študijski program;
  • zaključili študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu (enovit magistrski program), če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami in je trajal 5 let;
  • zaključili primerljiv študijski program v tujini in jim je, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: književnost in jezikoslovje
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 10
Raven EOK: EOK 8
Raven EOVK: Tretja stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/-na:

Splošne kompetence:

  • na znanstveno-raziskovalnem področju:
    • sposobnost za uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru problemov v spremenjenih okoliščinah;
    • sposobnost vrednotenja besedil in razvijanja kritičnega branja/poslušanja;
    • poznavanje velikega obsega (kvalitativnih in kvantitativnih) metod raziskovanja, ter posebnega epistemološkega razumevanja razmerja med »teorijo« in »prakso« ter fleksibilna in kritična uporaba (teoretičnega) znanja v praksi
    • sposobnost samostojnega presojanja rezultatov in vrednotenja ter prispevka k razvoju znanosti na posameznih področjih jezikov in medkulturnosti;
    • usposobljenost za izrazito avtonomno/vrhunsko ustvarjanje, interpretiranje ter iskanje odgovorov na abstraktna in najbolj kompleksna vprašanja v stroki, znanosti ali umetnosti. Sposobnost za prenos znanja med stroko in znanostjo v kritičnem dialogu ter zmožnost odgovornega presojanja posledic uporabe novega znanja v različnih kontekstih;
    • reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov;
    • umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst raziskovalnega dela;
    • razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihovo uporabo pri reševanju konkretnih delovnih problemov;
    • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na določenem raziskovalnem področju; 
    • prepoznavanje znanstveno zanimivih tem; 
    • znanstveno udejstvovanje, pisanje ter predstavljanje lastnega znanstvenega dela; 
    • iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju.
  • na strokovnem področju:
    • sposobnost medjezikovnega kulturnega posredovanja z visoko razvito sporazumevalno zmožnostjo v ciljnem jeziku (C1 in C2 na ravneh CEFR);
    • sposobnost iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter umeščanja v kontekst stroke; 
    • načrtovanje, vodenje in izvajanje najzahtevnejših del, vključno z znanstvenoraziskovalnimi/umetniškimi projekti, ter reševanje najzahtevnejših teoretičnih in praktičnih problemov. Sposobnost kritične refleksije, poglobljenega abstraktnega razmišljanja in sinteze novih in kompleksih idej;
    • strokovno kritičnost in odgovornost. 
  • na področju medkulturnega sporazumevanja:
    • razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj;
    • sposobnost znanstveno-raziskovalnega in strokovnega delovanja v večjezičnem in medkulturnem prostoru;
    • usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, medkulturnost. 
  • na področju socialnega stika in osebne rasti:
    • razvoj komunikacijskih spretnosti;
    • splošno razgledanost, sposobnost sporazumevanja s strokovnjaki drugih strokovnih in znanstvenih področij;
    • avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost;
    • iniciativnost/ambicioznost, vrednoto stalnega osebnega in strokovnega napredovanja;
    • visoko zavezanost profesionalni etiki in njenim etičnim kodeksom, delovanje skladno z etničnimi vrednotami in velika občutljivost za etične dileme in vprašanja pri raziskovanju lastne in drugih kultur;
    • informacijsko pismenost, uporabo IKT na višjih ravneh;
    • poglobljeno znanje za samostojno izvirno znanstveno in raziskovalno/umetniško delo ali razvoj stroke na najvišji ravni, kar je povezano z znanstvenim, strokovnim ali umetniškim uveljavljanjem doma in v mednarodnem prostoru.

Predmetno-specifične kompetence:

  • poglobljeno poznavanje teorije in metodologije raziskovanja na izbranem področju jezikoslovja, književnosti, didaktike, medkulturnosti, jezikovnih politik in prevajanja ciljnega jezika. 
  • sposobnost razvijanja in ustvarjanja teoretičnih in praktičnih, znanstvenih in strokovnih konceptov, področij in projektov;
  • poglobljeno razumevanje in poznavanje epistemologije jezikoslovja, književnosti, didaktike, medkulturnosti, jezikovnih politik in prevajanja izbranega jezika ter spoštovanje raziskovalne etike.
  • poglobljeno poznavanje temeljnih vprašanj o obstoju, bistvu, sestavi in vrednotenju literarnih del s prehajanjem v kritično obravnavo njenih kategorij s pomočjo sodobnih metod, vidikov in povezav s splošno estetsko oz. umetnostno problematiko.
  • poglobljeno razumevanje vloge jezikov v stiku in njihovega medsebojnega vplivanja v zgodovini in danes. 
  • poglobljeno poznavanje področja didaktike jezikov in stičnih ved ter teoretične obravnave učenja in poučevanja jezikov
  • poznavanje najnovejših smeri jezikoslovja, predvsem področje skladnje, glasoslovja in pomenoslovja, 
  • povezovanje strogega jezikoslovja s sorodnimi vedami, kot sta nevrologija in psihologija, vključno z eksperimentalnimi metodami. 

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Pogoj za napredovanje v drugi letnik je, da študent zbere vsaj 45 ECTS prvega letnika. Opravljen mora imeti obvezni in dva izbirna predmeta.
Študent se lahko izjemoma vpiše v drugi letnik tudi, če je zbral vsaj 30 ECTS iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge, pri čemer mora imeti za napredovanje v višji letnik opravljen obvezni predmet. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija UP FHŠ.
Pogoj za napredovanje v tretji letnik je, da študent: 1) opravi vse obveznosti prvega letnika, 2) v drugem letniku opravi: doktorski seminar (5 ECTS), prijavi temo doktorske disertacije, opravi javno predstavitev in dobi soglasje k predlagani temi doktorske disertacije (5 ECTS) in opravi vsaj 35 ECTS znotraj učne enote Individualno raziskovalno delo.
Študent se lahko izjemoma vpiše v tretji letnik tudi, če je 1) opravil vse obveznosti prvega letnika, 2) v drugem letniku opravil: doktorski seminar (5 ECTS), prijavil temo doktorske disertacije, opravil javno predstavitev in dobil soglasje k predlagani temi doktorske disertacije (5 ECTS) ter opravil vsaj 20 ECTS znotraj učne enote Individualno raziskovalno delo, če ima za to upravičene razloge. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija UP FHŠ.
Študent lahko enkrat ponavlja 1. in 2. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS tega letnika.

Opis poklica

Kratek opis

Lektor slovenskega jezika je sodelavec založbe, časnika, časopisa, radia, televizije, gledališča, druge ustanove ali podjetja, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila.

Kaj delavec običajno dela

Lektor popravlja besedila na papirju ali na elektronskem mediju. Še posebno, če je zaposlen pri časopisni hiši, predvsem pri dnevniku, dobiva besedila po računalniškem omrežju, in sicer po zaporedju: novinar, urednik, lektor, tehnični urednik in tisk. Pri delu je lektor precej obremenjen, saj ga omejujejo časovni roki, ko mora besedilo poslati tehničnemu uredniku, ta pa nato v tisk. Takšno delo je stresno, zahteva veliko zbranost in izurjenost. Daljši staž ko ima lektor, hitreje in bolje obdela besedilo. Drugače je pri lektoriranju za založbo. Tam so roki za oddajo rokopisa daljši. V vsakem primeru se lektor o tem dogovarja z urednikom. Pri tem sodeluje tudi z avtorjem besedila, s prevajalcem in tehničnim urednikom. Besedila se razlikujejo glede na napake, ki jih lektor najde in popravi. Lahko obdeluje besedilo z redkimi pravopisnimi napakami, besedilo z mnogimi pravopisnimi in slovničnimi napakami ali besedilo, ki ima poleg pravopisnih in slovničnih napak še stilske pomanjkljivosti.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent, ki se je vpisal na študijski program, uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti v skupnem seštevku 180 ECTS.

Izvajalci:

Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

URL

URL izvajalca:
http://www.fhs.upr.si/sl/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version