Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister slovenistike/magistrica slovenistikeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

Zaključen študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 ETCS s področja slovenistike, primerjalnega slovanskega jezikoslovja, splošnega jezikoslovja, klasične filologije in drugih humanističnih programov, ki obsegajo vsebine s področja jezikoslovnih ved.

Po merilih o prehodih med programi se lahko v prvi letnik druge stopnje študijskega programa Slovenistika, smer Jezikoslovje, prepiše tudi, kdor je končal 3. letnik 4-letnega univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa (»nebolonjskega programa«) s področja slovenistike, primerjalnega slovanskega jezikoslovja, splošnega jezikoslovja, klasične filologije in drugih humanističnih programov, ki obsegajo vsebine s področja jezikoslovnih ved, ter dosegel povprečno oceno 8 ali več.

Po merilih za prehode se kandidatu, ki je končal dodiplomski študijski program prve stopnje v obsegu 240 ETCS z istih področij, priznajo obveznosti v obsegu 60 ETCS in se lahko vpiše v drugi letnik programa Slovenistika.

Smer literarne vede

V prvi letnik druge stopnje študijskega programa Slovenistika, smer literarne vede, se lahko vpiše, kdor je končal študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS s področja slovenistike, primerjalne književnosti, klasične filologije in drugih humanističnih programov, ki obsegajo vsebine s področja literarnih ved.

Po merilih za prehode se kandidatu, ki je končal dodiplomski študijski program prve stopnje v obsegu 240 ETCS z istih področij, priznajo obveznosti v obsegu 60 ETCS in se lahko vpiše v drugi letnik programa Slovenistika.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: književnost in jezikoslovje
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

  • Obvladanje metodologije raziskovalnega dela in sposobnost za samostojno raziskovalno delo.
  • avtonomnost v strokovnem in znanstvenoraziskovalnem delu,
  • samostojnost pri odločanju,
  • sposobnost prepoznavanja znanstveno zanimivih tem;
  • strokovna kritičnost in odgovornost,
  • sposobnost znanstvenega udejstvovanja, pisanja ter predstavljanja lastnega znanstvenega dela,
  • ustvarjalnost,
  • iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju,
  • pripravljenost na stalno (vseživljenjsko) izpopolnjevanje.

Predmetno-specifične kompetence:

Smer Jezikoslovje

  • Poznavanje temeljnih smeri znanstvenega preučevanja jezika;
  • poznavanje osnov skladnje, glasoslovja in pomenoslovja, kot treh jedrnih disciplin preučevanja jezika;
  • poznavanje ključnih problemov sodobne jezikoslovne teorije;
  • razumevanje položaja znanstvenega jezikoslovja v okviru kognitivnih znanosti;
  • poznavanje možnosti razvoja znanstvenega jezikoslovja v kombinaciji z drugimi naravoslovnimi znanostmi, predvsem nevrologijo in biologijo;
  • obvladovanje znanstvenega aparata za preučevanje jezika, predvsem osnov tvorbeno pretvorbene slovnice;
  • poznavanje osrednjih možnosti prenosa jezikoslovnega vedenja v prakso, predvsem v okviru računalništva ter računalniško podprte analize govora in besedil;
  • poznavanje temeljev jezikoslovnih ved v kontekstu humanistike in družboslovja;
  • poznavanje teoretičnih osnov za delo s konkretnimi pojavi jezika in komunikacije v družbi: poslovno komuniciranje, javno nastopanje, prepoznavanje psiholoških, socialnih in antropoloških temeljev komunikacije;
  • krepitev in ohranjanje lastnih jezikovnih kompetenc;
  • sposobnost umeščanja jezikoslovnih šol, smeri in tokov v širše epistemološke kontekste;
  • razvijanje kritične analize diskurzov, ki se pojavljajo v javnosti (v medijih, v oglaševanju, v političnih, ekonomskih, kulturnih in drugih okoljih);
  • sposobnost praktičnega reševanja kompleksnih realnih problemov v konkretnih jezikovnokomunikacijskih okoljih;
  • sposobnost ustvarjanja učinkovitih tekstov (besedil).

Smer Literarne vede

  • Poznavanje temeljnih smeri v znanstvenem proučevanju literature;
  • poznavanje osnov literarne teorije, literarne zgodovine in literarne metodologije kot treh jedrnih disciplin preučevanja literature;
  • poznavanje ključnih problemov sodobne literarne vede;
  • razumevanje položaja literarnih ved v okviru primerjalne vede;
  • razumevanje in umeščanje slovenske literature v širši kontekst malih literatur;
  • poznavanje možnosti razvoja literarnih ved, še zlasti v okoljih, ki so s slovenskim okoljem laže primerljivi;
  • obvladovanje znanstvenega aparata za preučevanje literature z vidika metodoloških izhodišč empirične literarne vede, feministične teorije, postkolonialne teorije in recepcijske estetike; 
  • sposobnost analize in samostojne interpretacije odnosov v literarnem besedilu in njegovem razmerju s tekstnim repertoarjem;
  • poznavanje osrednjih možnosti prenosa literarnovednih spoznanj v prakso;
  • poudarki na interdisciplinarni povezavi z zgodovino, sociologijo in deloma filozofijo omogočajo poznavanje temeljev literarnih ved v kontekstu humanistike in družboslovja;
  • poznavanje drugih literatur malih narodov in zapostavljenih oziroma manj znanih literatur;
  • poznavanje koncepta manjšinjskih literatur;
  • sposobnost umeščanja različnih literarnovednih metod v širše epistemološke kontekste;
  • pri samostojnem raziskovalnem delu in seminarskih nalogah pridobljena sposobnost združevanja metodoloških izhodišč z veščino interpretacije literarnega teksta omogoča oblikovanje kompetentnih kritiških in literarnovednih besedil.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 48 ECTS iz prvega letnika, od tega najmanj 27 ECTS iz obveznih predmetov, Individualno raziskovalno delo in ustrezno število izbirnih predmetov, do skupno min. 48 ECTS.

Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku, vključno z izbirnimi predmeti in uspešen zagovor magistrskega dela, kar skupaj pomeni najmanj 120 ECTS (v vsakem letniku po 60 ECTS).

Študent se lahko ponovno vpiše v 1. letnik, če zbere 18 ECTS iz predmetnika tega letnika.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Lektor slovenskega jezika je sodelavec založbe, časnika, časopisa, radia, televizije, gledališča, druge ustanove ali podjetja, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila.

Kaj delavec običajno dela

Lektor popravlja besedila na papirju ali na elektronskem mediju. Še posebno, če je zaposlen pri časopisni hiši, predvsem pri dnevniku, dobiva besedila po računalniškem omrežju, in sicer po zaporedju: novinar, urednik, lektor, tehnični urednik in tisk. Pri delu je lektor precej obremenjen, saj ga omejujejo časovni roki, ko mora besedilo poslati tehničnemu uredniku, ta pa nato v tisk. Takšno delo je stresno, zahteva veliko zbranost in izurjenost. Daljši staž ko ima lektor, hitreje in bolje obdela besedilo. Drugače je pri lektoriranju za založbo. Tam so roki za oddajo rokopisa daljši. V vsakem primeru se lektor o tem dogovarja z urednikom. Pri tem sodeluje tudi z avtorjem besedila, s prevajalcem in tehničnim urednikom. Besedila se razlikujejo glede na napake, ki jih lektor najde in popravi. Lahko obdeluje besedilo z redkimi pravopisnimi napakami, besedilo z mnogimi pravopisnimi in slovničnimi napakami ali besedilo, ki ima poleg pravopisnih in slovničnih napak še stilske pomanjkljivosti.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti, s programom predpisano individualno raziskovalno delo in uspešen zagovor magistrske naloge.

Izvajalci:

Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko

URL

URL izvajalca:
http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-humanistiko/studij/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version