Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister slovenistike/magistrica slovenistikeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen prvostopenjski univerzitetni študij Slovenistika ali
  • zaključen prvostopenjski univerzitetni študij po programu Slovenistika (dvodisciplinarni) in opravljeni diferencialni izpiti v obsegu do 60 KT (predvidoma 30 KT) ali
  • zaključen katerikoli prvostopenjski univerzitetni študijski program ali nebolonjski 4-letni univerzitetni študijski program, pri čemer mora glede na smer končanega študija kandidat opraviti diferencialne izpite v obsegu do 60 KT, ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program sorodnih strok, npr. predšolska vzgoja; pri čemer mora glede na smer končanega študija kandidat opraviti diferencialne izpite v obsegu 60 KT, ali
  • zaključen univerzitetni dodiplomski študij slovenskega jezika in književnosti po nebolonjskem 4-letnem enopredmetnem ali dvopredmetnem univerzitetnem študijskem programu Slovenski jezik in književnost pedagoške ali nepedagoške smeri.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: književnost in jezikoslovje
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • logično, abstraktno, analitično, divergentno in asociativno razmišljanje,
  • razumevanje, analizo, povzemanje in kritično ovrednotenje različnih besedil in stališč,
  • kritično ovrednotenje pridobljenega strokovnega znanja,
  • strokovno ustrezno in učinkovito izrabljanje razpoložljivih sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in danosti za iskanje, izbiro (selekcijo), obdelavo/uporabo in nadaljnje posredovanje informacij,
  • interdisciplinarno povezovanje pridobljenega znanja in kompetenc na osnovi splošne razgledanosti in poznavanja akademskih področij,
  • prepoznavanje in upoštevanje za določeno kulturo ali (družbeno) skupino specifične tradicije v komunikaciji,
  • uporabo svojega znanja in metodoloških rešitev za reševanje novih problemov in nalog (transferne kompetence),
  • smiselno zastavljanje (in reševanje) kompleksnih vprašanj, še posebej v zvezi z jezikom in literaturo,
  • preučevanje problema z različnih zornih kotov in njegovo interdisciplinarno reševanje, tudi v večkulturnem okolju,
  • samostojno, samoiniciativno in inovativno reševanje problemov oziroma iskanje realno izvedljivih rešitev,
  • samostojno načrtovanje, organiziranje in obravnavo teme v obliki projektov, tudi v sodelovanju z drugimi (v skupinah, timsko delo),
  • interpretiranje raziskovalnih rezultatov na višji ravni, razumevanje soodvisnosti znanstvenih spoznanj in dosežkov ter kritično ovrednotenje svojih in tujih dosežkov in spoznanj,
  • razumljivo, prepričljivo, sporazumevalnemu položaju ustrezno in jezikovno pravilno ubesedenje svojih strokovnih in širših spoznanj v strokovnem (tudi poljudnoznanstvenem), znanstvenem, publicističnem ali propagandnem besedilu, 
  • konstruktivno sodelovanje v javnih (strokovnih ali publicističnih) pogovorih, povezanih z ožjo slovenistično ali splošnejšo temo,
  • argumentirano, logično in prepričljivo predstavljanje svojih stališč v govorjenih ali pisnih diskusijah in pogajanjih,
  • prevzemanje odgovornosti za vodenje in usklajevanje najzahtevnejših strokovnih nalog,
  • etično samorefleksijo, občutljivost za etična merila in zavezanost k profesionalni etiki,
  • lasten poklicni/strokovni razvoj (pripravljenost za dodatno usposabljanje in vseživljenjsko učenje),
  • dejavno sooblikovanje slovenskega kulturnega prostora,
(predmetno specifične kompetence)
  • globlje razumevanje temeljnih jezikoslovnih smeri in njihovih filozofskih izhodišč ter njihovo kritično ovrednotenje, 
  • samostojno raziskovanje in opisovanje jezikovnih pojavov v njihovi sistemski, socialni, psihološki in zgodovinski povezanosti,
  • samostojno raziskovanje in kritično ovrednotenje jezikovnih pojavov in procesov skozi zgodovino in v današnjih družbenih razsežnostih,
  • raziskovanje jezika kot sredstva in rezultat simbolne interakcije v njegovi spoznavni (kognitivni), čustveni (emocionalni), ustvarjalni (kreativni) in družbeni (socialni) funkciji,
  • sooblikovanje knjižnojezikovne norme in kritično ovrednotenje njenega delovanja, 
  • spremljanje jezikovnopolitičnega in jezikovnokulturnega dogajanja ter njuno strokovno argumentirano sooblikovanje,
  • strokovno ustrezno samostojno analiziranje in kritično presojo govorjenega/zapisanega besedila z različnih vidikov, 
  • ovrednotenje in utemeljevanje rabe in vloge različnih jezikovnih sredstev v besedilu glede na njegovo vpetost v širši kontekst, 
  • izbiranje glede na govorni položaj ustreznih socialnih, funkcijskih in prenosniških zvrsti ter besedilnih vrst, 
  • prirejanje/preoblikovanje besedil ene vrste glede na različne govorne položaje (namen, naslovnika, prenosnik itd.),
  • učinkovito govorno ali pisno ubeseditev različnih tem in pri tem tvorjenje jezikovno pravilnih, koherentnih, kohezivnih in ustreznih strokovnih, publicističnih ali propagandnih besedil,
  • učinkovito govorno ali pisno predstavljanje svojih in tujih spoznanj in stališč o jezikovnih pojavih, pravilih, načelih ter njihovi konkretni uresničitvi,
  • svetovanje širši in strokovni javnosti, nestrokovnjakom v publicističnem, strokovnem (tudi poljudnoznanstvenem) ali znanstvenem besedilu v zvezi s kompleksnejšimi jezikovnimi (normativnimi, slogovnimi) vprašanji ter za strokovno argumentirano predlaganje uporabe pravilnejših/ustreznejših/učinkovitejših jezikovnih sredstev,
  • načrtovanje in oblikovanje prezentacij v govorni ali pisni obliki,
  • načrtovanje in vodenje javnih/uradnih raziskovalnih pogovorov, diskusij, soočenj, pogajanj, njihovo analiziranje in skrb za njihovo optimalno realizacijo,
  • ubeseditev svojega poglobljenega doživljanja, razumevanja in analitičnih/sintetičnih ugotovitev o prebranem književnem delu v koherentnem besedilu,
  • samostojno raziskovanje književnih besedil različnih vrst/zvrsti, njihovega nastanka in učinkovanja (družbeni, kulturni, estetski, medijski, biografski vidik),
  • analiziranje in vrednotenje pojavov in procesov književne kulture v zgodovinskem kontekstu ter njihovo konstruktivno sooblikovanje,
  • raziskovanje slovenske književne dediščine ter njenih posebnosti v odnosu do sorodnih evropskih in svetovnih literarnih pojavov in procesov,
  • prepoznavanje temeljnih in subtilnejših prvin literarnega oblikovanja,
  • 'prevajanje' zahtevnejših starejših slovenskih književnih besedil,
  • reflektiranje svojega poznavanja besedila in zavzemanje stališč v zvezi z vprašanji literarnega vrednotenja,
  • literarnoteoretično presojanje besedil ob uporabi ustreznih meril literarnosti in meril za vrednotenje starejše, novejše in sodobne književnosti,
  • učinkovito predstavljanje v javnosti zgodovinskih literarnih tekstov in pisnih kulturnih spomenikov z vidika sodobne literarne znanosti,
  • jezikovno pravilno, smiselno in razumljivo, estetsko in retorično učinkovito (glasno) branje/interpretiranje oziroma predstavljanje literarnih besedil,
  • povezovanje literarnega znanja z védenjem o drugih umetnostih ter razumevanje prehodov, navezav in primerjav med različnimi umetnostnimi področji,
  • presojanje strukture in učinka medijev v literarnem sistemu, 
  • razumevanje specifičnosti posameznih literarnih vrst in sodelovanje pri njihovi priredbi za (druge) medije, npr. gledališče, radio, televizijo, plesne in druge performanse,
  • svetovanje nestrokovnjakom v zvezi z zahtevnejšimi vprašanji o književnosti,
  • poznavanje in načrtovanje delovanja kulturnih institucij in ustanov,
  • obvladovanje novinarskih, uredniških, založniških, animacijskih in promocijskih kulturnih dejavnosti,
  • načrtovanje in vodenje študijskih krožkov, raziskovalnih taborov, strokovnih srečanj in delavnic,
  • načrtovanje, organiziranje in izvajanje javnih (kulturnih, strokovnih in drugih) dogodkov, 
  • predstavljanje in promoviranje slovenskega jezika, književnosti in kulture tako v domači javnosti kot na mednarodnem področju,
  • sooblikovanje stališča javnosti do slovenskega jezika, književnosti in kulture ter vplivanje na nacionalno (samo)zavest.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Za napredovanje v 2. letnik študijskega programa mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Lektor slovenskega jezika je sodelavec založbe, časnika, časopisa, radia, televizije, gledališča, druge ustanove ali podjetja, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila.

Kaj delavec običajno dela

Lektor popravlja besedila na papirju ali na elektronskem mediju. Še posebno, če je zaposlen pri časopisni hiši, predvsem pri dnevniku, dobiva besedila po računalniškem omrežju, in sicer po zaporedju: novinar, urednik, lektor, tehnični urednik in tisk. Pri delu je lektor precej obremenjen, saj ga omejujejo časovni roki, ko mora besedilo poslati tehničnemu uredniku, ta pa nato v tisk. Takšno delo je stresno, zahteva veliko zbranost in izurjenost. Daljši staž ko ima lektor, hitreje in bolje obdela besedilo. Drugače je pri lektoriranju za založbo. Tam so roki za oddajo rokopisa daljši. V vsakem primeru se lektor o tem dogovarja z urednikom. Pri tem sodeluje tudi z avtorjem besedila, s prevajalcem in tehničnim urednikom. Besedila se razlikujejo glede na napake, ki jih lektor najde in popravi. Lahko obdeluje besedilo z redkimi pravopisnimi napakami, besedilo z mnogimi pravopisnimi in slovničnimi napakami ali besedilo, ki ima poleg pravopisnih in slovničnih napak še stilske pomanjkljivosti.
 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
http://www.slov.si/studijski-program/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version