Ime kvalifikacije | Diplomirani slovenist (un) in …/diplomirana slovenistka (un) in …Dodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
|
ISCED področje |
Umetnost in humanistika
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
- logično, abstraktno, analitično in sintetično razmišljanje,
- sodelovanje pri reševanju strokovnih vprašanj,
- povezovanje pridobljenih znanj in usposobljenosti med obema strokama in z različnimi drugimi področji,
- prenašanje svojih znanj na druga problemska področja (sposobnost transferja) ter njihovo intradisciplinarno reševanje,
- bolj celovit pristop k evidentiranju problemov in njihovem reševanju,
- uporabo dveh različnih strokovnih diskurzov, ki omogočata jasnejšo argumentacijo,
- uspešno vključevanje v timsko delo,
- dvojno kontekstualiziranje informacij,
- lažje in bolj kompetentno odzivanje na nove izzive in prilagajanje nanje in/ali njihovo modificiranje,
- razvijanje refleksije o strokovni problematiki tudi v širšem družbenem kontekstu,
- zbiranje bibliografskih in drugih podatkov iz baz in drugih virov,
- uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi in predstavitvi informacij,
- sodelovanje pri ocenjevanju in zagotavljanju kakovosti lastnega dela,
- oblikovanje in sooblikovanje učinkovitih medčloveških odnosov,
- sodelovanje pri pripravi, organizaciji in obravnavi teme v obliki projektov in tudi sodelovanje z drugimi (v skupinah, timsko delo),
- ubeseditev svojih spoznanj razumljivo, prepričljivo, položaju ustrezno in jezikovno pravilno v strokovnem ali publicističnem besedilu ter njihovo javno predstavitev,
- argumentirano, logično in prepričljivo predstavitev svojih stališč v govorjenih ali pisnih diskusijah,
- kritično ovrednotenje svojih dosežkov oziroma spoznanj in predlaganje drugačnega načina reševanja/rešitve problema,
- razvijanje pozitivnega odnosa do jezikovne in literarne dediščine, občutka za umetnost in širše kulturno dogajanje,
- prepoznavanje in upoštevanje za določeno kulturo ali (družbeno) skupino specifične tradicije med sporazumevanjem (v komunikaciji),
- poznavanje osnovnih jezikoslovnih smeri,
- razumevanje in opis jezikovnih pojavov v njihovi sistemski, socialni, psihološki in zgodovinski povezanosti,
- razumevanje jezika kot sredstva in rezultata simbolne interakcije v njegovi spoznavni (kognitivni), čustveni (emocionalni), ustvarjalni (kreativni) in družbeni (socialni) funkciji in zavestno uporabo teh funkcij,
- razumevanje temeljnih načel oblikovanja in delovanja knjižnojezikovne norme,
- uporabo pridobljenega znanja o jezikovnem sistemu in rabi pri analizi govorjenega/zapisanega besedila z različnih vidikov,
- razumevanje in argumentiranje rabe različnih jezikovnih sredstev v besedilu ter vpetosti besedila v širši kontekst,
- ovrednotenje tipičnih besedil glede na njihovo razumljivost, smiselnost, ustreznost govornemu položaju, slovnično in pravopisno/pravorečno pravilnost in učinkovitost,
- razumevanje posebnosti posameznih vrst besedil in prirejanje besedila ene vrste glede na različne govorne položaje (namen, naslovnika, prenosnik itd.),
- izbor glede na govorni položaj ustrezne socialne, funkcijske in prenosniške zvrsti,
- učinkovito ubeseditev različnih tem v koherentnih in kohezivnih strokovnih in publicističnih besedilih v skladu s slovensko knjižnojezikovno normo ter upoštevanjem načel praktične stilistike in retorike,
- svetovanje nestrokovnjakom v zvezi z osnovnimi jezikovnimi (normativnimi, slogovnimi) vprašanji,
- branje književnega besedila na način literarnega branja kot sposobnost poglobljenega in polnega doživljanja ter razumevanja leposlovja za potrebe osebne in javne interpretacije,
- ubeseditev svojih vtisov o prebranem književnem delu,
- razumevanje književnih besedil, njihovega nastanka in učinkovanja (družbeni, kulturni, estetski, medijski, biografski vidik),
- analiziranje pojavov in procesov književne kulture v zgodovinskem kontekstu,
- poznavanje slovenske književne dediščine in njenih posebnosti v odnosu do sorodnih evropskih in svetovnih literarnih pojavov in procesov,
- prepoznavanje temeljnih prvin literarnega oblikovanja,
- 'prevajanje' preprostejših starejših slovenskih književnih besedil,
- jezikovno pravilno, smiselno in razumljivo, estetsko in retorično učinkovito branje oziroma predstavitev literarnih tekstov,
- svetovanje nestrokovnjakom v zvezi s temeljnimi vprašanji o književnosti,
- sodelovanje pri pripravi in izvedbi študijskih krožkov in delavnic,
- animiranje dogajanja v kulturi.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, s projektnimi deli, z nastopi, s storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Za napredovanje v 2. letnik mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, za napredovanje v 3. letnik pa mora v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 2. letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Skupno mora študent torej za vpis v 3. letnik opraviti predpisane študijske obveznosti v obsegu 120 KT.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Za dokončanje študija (skupni obseg na obeh smereh 180 KT) mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, ter v zadnjem semestru izdelati diplomsko delo in ga uspešno zagovarjati pred mentorjem – ta je lahko katerikoli izmed učiteljev – in študenti.