Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani psiholog (un)/diplomirana psihologinja (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: psihologija
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
 
(splošne kompetence)
  • splošno razgledanost,
  • analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic,
  • poznavanje in uporabo znanstvenega aparata,
  • kritično in samokritično presojo (kritično branje in razumevanje besedil, samozavedanje lastnih stališč, predpostavk, pristranskosti, prednosti in pomanjkljivosti),
  • uporabo znanja v praksi,
  • iskanje in uporabo informacij, informacijsko pismenost, uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
  • komunikacijske spretnosti, komunikacijo v mednarodnem okolju, govorno in pisno posredovanje znanja oz. ugotovitev, nastopanje pred občinstvom,
  • socialne veščine, kooperativnost, sodelovanje v skupini, moderiranje skupine,
  • pripravo in izvedbo projektnega dela,
  • vodenje lastnega poklicnega in strokovnega razvoja,
  • samostojnost, samoiniciativnost,
  • poznavanje, razumevanje in upoštevanje osnovnih zakonitosti in razvoja razlik med posamezniki, skupinami in kulturami,
  • etično refleksijo in zavezanost obče človeškim etičnim načelom,

 

(predmetnospecifične kompetence)
  • razumevanje splošne strukture psihologije ter povezanosti med njenimi disciplinami,
  • obvladanje pojmov ter poznavanje in razumevanje raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov na različnih področjih psihologije,
  • koherentno obvladanje temeljnega psihološkega znanja, povezovanje znanja z različnih področij in njegovo uporabo,
  • poznavanje in razumevanje temeljev in zgodovine psihologije,
  • samostojno branje in razumevanje psihološke literature,
  • reševanje konkretnih psiholoških problemov z uporabo kritične analize, znanstvenih metod in postopkov: sposobnost definiranja problema, razdelave teoretičnih izhodišč raziskave in hipotez, izbora ustrezne raziskovalne strategije, izdelave raziskovalnega načrta, izvedbe raziskave ter ovrednotenja dobljenih rezultatov, poročanja o odkritjih,
  • poznavanje osnov merjenja različnih psiholoških pojavov, razumevanje značilnosti in izvedbo analiz psiholoških testov ter interpretacijo rezultatov tovrstnih analiz,
  • poznavanje področij in metod psihološke diagnostike,
  • poznavanje področij in teorije psihološkega svetovanja,
  • uporabo različnih metod zbiranja in obdelave kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter nekaterih psiholoških presejalnih preizkusov,
  • razumevanje in uporabo metod osnovne statistike in nekaterih multivariatnih statistik, raziskovalno in strokovno delo na področju družboslovnih raziskav in trženja,
  • umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst psihologije,
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na različnih področjih psihologije,
  • socialne kompetence za delo v družbi in za družbo, ki vključujejo: občutljivost za psihološke vidike družbenih problemov; poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti; raziskovanje in razumevanje medosebnih odnosov in uporabo dobljenih spoznanj v različnih družbenih praksah; razumevanje socialnih, čustvenih, motivacijskih, kognitivnih idr. procesov pri sebi in drugih v različnih kontekstih; sposobnost za vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega odnosa z obravnavancem (pri zbiranju podatkov, v testni situaciji, za izvedbo intervjuja, pri opazovanju …) in sposobnost ustrezne komunikacije z njim,
  • ustvarjalno sodelovanje v skupini strokovnjakov, za sodobno udeleženost v procesih soustvarjanja novih spoznanj in praktičnih aktivnosti v različnih družbenih praksah,
  • zavezanost psihološki poklicni etiki.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje v 2. letnik mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, za napredovanje v 3. letnik pa mora v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi načrti za 2. letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Skupno mora torej študent za vpis v 3. letnik opraviti predpisane študijske obveznosti v višini 120 KT.

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Psiholog pomaga ljudem s čustvenimi, vedenjskimi, učnimi ali osebnostnimi težavami.

Kaj delavec običajno dela

Če želi psiholog uspešno delati s stranko ali pacientom, mora vzpostaviti zaupno okolje. Ko pacient psihologu zaupa, se lahko sprosti in se sooči s čustvi, ki jih običajno ne upa izraziti. Izkušen psiholog je sposoben prepoznati takšna čustva na način, ki pacienta ne ogroža in celo poveča njegovo samospoštovanje in samozavest. Ta proces se lahko zaključi po nekaj srečanjih ali pa po daljšem času. Nekateri psihologi se povežejo z drugimi izvedenci, da pridejo do boljših rezultatov. Lahko pa prevzamejo vlogo svetovalca skupinam ljudi, ki potrebujejo njihovo strokovno znanje. Skupinam ljudi pomagajo psihologi, da bolje spoznajo svoje sposobnosti in zmožnosti na delu (industrijski psiholog), da se vključijo v zdravljenje ali rehabilitacijo, če so bolni ali imajo težave pri učenju (klinični psiholog), pomagajo otrokom s specifičnimi lastnostmi, ki jim lahko povzročajo težave, npr. hiperaktivnost, težave pri učenju (šolski psiholog). Psiholog sodeluje tudi v procesu poklicne orientacije, je v stiku s šolskimi svetovalnimi delavci v osnovnih in drugih šolah ter razvija in uporablja v ta namen različne psiho-diagnostične pripomočke. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca: