| Ime kvalifikacije | Diplomirani psiholog (un)/diplomirana psihologinja (un)Dodaj v primerjalnik [1] |
|---|---|
| Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
| Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
| Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
| Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
| Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
| Vstopni pogoji |
|
| ISCED področje |
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
|
| ISCED podpodročje | |
| Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
- splošno razgledanost,
- analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic,
- poznavanje in uporabo znanstvenega aparata,
- kritično in samokritično presojo (kritično branje in razumevanje besedil, samozavedanje lastnih stališč, predpostavk, pristranskosti, prednosti in pomanjkljivosti),
- uporabo znanja v praksi,
- iskanje in uporabo informacij, informacijsko pismenost, uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
- komunikacijske spretnosti, komunikacijo v mednarodnem okolju, govorno in pisno posredovanje znanja oz. ugotovitev, nastopanje pred občinstvom,
- socialne veščine, kooperativnost, sodelovanje v skupini, moderiranje skupine,
- pripravo in izvedbo projektnega dela,
- vodenje lastnega poklicnega in strokovnega razvoja,
- samostojnost, samoiniciativnost,
- poznavanje, razumevanje in upoštevanje osnovnih zakonitosti in razvoja razlik med posamezniki, skupinami in kulturami,
- etično refleksijo in zavezanost obče človeškim etičnim načelom,
- razumevanje splošne strukture psihologije ter povezanosti med njenimi disciplinami,
- obvladanje pojmov ter poznavanje in razumevanje raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov na različnih področjih psihologije,
- koherentno obvladanje temeljnega psihološkega znanja, povezovanje znanja z različnih področij in njegovo uporabo,
- poznavanje in razumevanje temeljev in zgodovine psihologije,
- samostojno branje in razumevanje psihološke literature,
- reševanje konkretnih psiholoških problemov z uporabo kritične analize, znanstvenih metod in postopkov: sposobnost definiranja problema, razdelave teoretičnih izhodišč raziskave in hipotez, izbora ustrezne raziskovalne strategije, izdelave raziskovalnega načrta, izvedbe raziskave ter ovrednotenja dobljenih rezultatov, poročanja o odkritjih,
- poznavanje osnov merjenja različnih psiholoških pojavov, razumevanje značilnosti in izvedbo analiz psiholoških testov ter interpretacijo rezultatov tovrstnih analiz,
- poznavanje področij in metod psihološke diagnostike,
- poznavanje področij in teorije psihološkega svetovanja,
- uporabo različnih metod zbiranja in obdelave kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter nekaterih psiholoških presejalnih preizkusov,
- razumevanje in uporabo metod osnovne statistike in nekaterih multivariatnih statistik, raziskovalno in strokovno delo na področju družboslovnih raziskav in trženja,
- umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst psihologije,
- razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na različnih področjih psihologije,
- socialne kompetence za delo v družbi in za družbo, ki vključujejo: občutljivost za psihološke vidike družbenih problemov; poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti; raziskovanje in razumevanje medosebnih odnosov in uporabo dobljenih spoznanj v različnih družbenih praksah; razumevanje socialnih, čustvenih, motivacijskih, kognitivnih idr. procesov pri sebi in drugih v različnih kontekstih; sposobnost za vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega odnosa z obravnavancem (pri zbiranju podatkov, v testni situaciji, za izvedbo intervjuja, pri opazovanju …) in sposobnost ustrezne komunikacije z njim,
- ustvarjalno sodelovanje v skupini strokovnjakov, za sodobno udeleženost v procesih soustvarjanja novih spoznanj in praktičnih aktivnosti v različnih družbenih praksah,
- zavezanost psihološki poklicni etiki.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Za napredovanje v 2. letnik mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, za napredovanje v 3. letnik pa mora v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi načrti za 2. letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Skupno mora torej študent za vpis v 3. letnik opraviti predpisane študijske obveznosti v višini 120 KT.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
URL