Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister psihologije/magistrica psihologijeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program prve stopnje s področja psihologije ali
  • zaključen študijski program prve stopnje z drugega, sorodnega strokovnega področja, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija; sorodna strokovna področja so: socialno delo, pedagogika in andragogika, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav, biopsihologija ali
  • zaključen drug prvostopenjski študijski program; kandidat lahko kandidira za vpis v študijski program 2. stopnje psihologije, če je njegov program pokrival vsaj 50 KT vsebin, sorodnih vsebinam iz prvostopenjskega študijskega programa Psihologija (FF UL), in če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: psihologija
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • splošno razgledanost, analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic,
  • poznavanje in uporabo znanstvenega aparata, obvladanje zahtevnih raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov;
  • samostojno koncipiranje in izvedbo raziskave oziroma načrtovanje, izvedbo ter evalvacijo projektov in programov,
  • kritično in samokritično presojo (kritično branje in razumevanje besedil, samozavedanje lastnih stališč, predpostavk, pristranskosti, prednosti in pomanjkljivosti),
  • uporabo znanja v praksi, konstruktivno reševanje strokovnih problemov na temelju profesionalnega znanja in veščin ter kritično in kreativno mišljenje,
  • iskanje in uporabo informacij, informacijsko pismenost, uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
  • komunikacijo, profesionalno komunikacijo z obravnavanci ter s člani interdisciplinarnih strokovnih timov, komunikacijo v mednarodnem okolju, govorno in pisno posredovanje znanja oz. ugotovitev, nastopanje pred občinstvom,
  • socialne veščine, kooperativnost, sodelovanje v skupini, moderiranje skupine, vzpostavljanje in vzdrževanje konstruktivnih odnosov z drugimi strokovnjaki in relevantnimi organizacijami,
  • vodenje projektov,
  • nadaljevanje znanstvenega ter strokovnega izpopolnjevanja in vodenje lastnega poklicnega in strokovnega razvoja,
  • samostojnost, samoiniciativnost, avtonomnost v strokovnem delu,
  • poznavanje, razumevanje in upoštevanje osnovnih zakonitosti in razvoja razlik med posamezniki, skupinami in kulturami,
  • etično refleksijo,
  • vodenje prakse, tj. organizacijo in trženje kakovostnih psiholoških storitev: sposobnost preučevanja trga in spremljanja potreb ter priložnosti širjenja (psihološke) dejavnosti, sposobnost razvijanja novih izdelkov in uslug, njihovega trženja, prodaje in promoviranja aktualnim ali potencialnim strankam, sposobnost vodenja finančnih, kadrovskih, in operativnih vidikov prakse in zmožnost zagotavljanja ustreznega vodenja podrejenim,
  • vzpostavljanje in vzdrževanje sistema za zagotavljanje kvalitete svojega dela,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje teorije in prakse psihologije,
  • reševanje zahtevnih psiholoških problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov ter kritične analize in sinteze teoretskih znanj in relevantnih informacij,
  • koherentno obvladanje zahtevnejših psiholoških znanj, povezovanje znanj z različnih področij in njegovo uporabo,
  • pridobivanje novih znanstvenih znanj in spoznanj,
  • uporabo znanja na različnih področjih psihologije, družboslovja in zdravstvenih ved,
  • poglobljeno razumevanje čustvenih, miselnih, fizičnih in socialnih vidikov razvoja posameznika in uporabo načel in tehnik, ki ta razvoj podpirajo,
  • razumevanje in uporabo načel, ki vodijo do izmenjave med človekom in njegovim okoljem (vsakdanjim, delovnim idr.),
  • raziskovanje in razumevanje medosebnih odnosov in uporabo dobljenih spoznanj v različnih družbenih praksah,
  • poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti,
  • svetovanje posameznikom, skupinam in organizacijam na različnih izobraževalnih in poklicnih področjih,
  • pripravo in izvedbo različnih programov psihološke pomoči otrokom, mladostnikom in odraslim ter ljudem s psihičnimi težavami,
  • umeščanje novih informacij in interpretacij v psihološki kontekst,
  • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju psihologije,
  • poznavanje in razumevanje etičnih in strokovnih načel, standardov, vodil, pravilnikov in zakonov, ter dosledno ravnanje v skladu s psihološkimi in obče človeškimi etičnimi načeli,
  • ustrezno interakcijo z obravnavancem, analizo njegovih potreb in opredelitev cilja psihološke obravnave,
  • izvedbo psihološke obravnave (zmožnost ocene relevantnih značilnosti posameznikov, skupin, organizacij in/ali situacij z uporabo ustreznih metod psihološkega ocenjevanja, zmožnost razvoja uslug ali izdelkov, ki jih lahko uporabljajo obravnavanci ali drugi),
  • izvedbo primernega posega,
  • evalvacijo ustreznosti posega,
  • posredovanje rezultatov psihološke obravnave na način, ki je primeren za izpolnitev obravnavančevih potreb in pričakovanj.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent mora za napredovanje v višji letnik opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.

Magister psihologije/magistrica psihologije

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja vedenjske in kognitivne nevroznanosti

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja psihologije komuniciranja

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja psihologije osebnosti

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja razvojnopsiholoških študij

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja razvojnih študij

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja eksperimentalne psihologije

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja aplikativnih psiholoških študij

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Psiholog pomaga ljudem s čustvenimi, vedenjskimi, učnimi ali osebnostnimi težavami.

Kaj delavec običajno dela

Če želi psiholog uspešno delati s stranko ali pacientom, mora vzpostaviti zaupno okolje. Ko pacient psihologu zaupa, se lahko sprosti in se sooči s čustvi, ki jih običajno ne upa izraziti. Izkušen psiholog je sposoben prepoznati takšna čustva na način, ki pacienta ne ogroža in celo poveča njegovo samospoštovanje in samozavest. Ta proces se lahko zaključi po nekaj srečanjih ali pa po daljšem času. Nekateri psihologi se povežejo z drugimi izvedenci, da pridejo do boljših rezultatov. Lahko pa prevzamejo vlogo svetovalca skupinam ljudi, ki potrebujejo njihovo strokovno znanje. Skupinam ljudi pomagajo psihologi, da bolje spoznajo svoje sposobnosti in zmožnosti na delu (industrijski psiholog), da se vključijo v zdravljenje ali rehabilitacijo, če so bolni ali imajo težave pri učenju (klinični psiholog), pomagajo otrokom s specifičnimi lastnostmi, ki jim lahko povzročajo težave, npr. hiperaktivnost, težave pri učenju (šolski psiholog). Psiholog sodeluje tudi v procesu poklicne orientacije, je v stiku s šolskimi svetovalnimi delavci v osnovnih in drugih šolah ter razvija in uporablja v ta namen različne psiho-diagnostične pripomočke. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 120 KT. V tem obsegu obveznosti je predvideno tudi, da študent uspešno opravi študentsko prakso in napiše magistrsko delo ter ga uspešno zagovarja.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
http://psy.ff.uni-lj.si/slo/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version