magister zakonskih in družinskih študijev/magistrica zakonskih in družinskih študijev

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

• sposobnost pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih informacij in znanj ter zmožnost interpretacije
• razvoj opazovanja, analiziranja, sintetiziranja in kritičnega ocenjevanja
• poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu
• avtonomno uporabljati vire za učenje in raziskovanje,
• razvita sposobnost izražanja, zastopanja in argumentiranja svoje pozicije v dialogu, s poudarkom na progresivnem reševanju konfliktov
• razvoj komunikacijskih in empatičnih sposobnosti ter spretnosti
• sposobnost znanstveno kritičnega pogleda na družinske in zakonske pojave ter sposobnost znanstvenega pisanja o njih
• sposobnost za reševanje teoretičnih in empiričnih, konkretnih družbenih, še posebej družinskih in zakonskih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov na področju družine in zakona
• zmožnost socialnega čutenja in reagiranja, čutenja potreb okolja (duhovnih, družbenih, kulturnih in političnih)

Predmetno-specifične kompetence:

• filozofski, teološki, svetopisemski in spiritualni kontekst družine in zakona:
  • zmožnost razumevanja in samostojnega razmisleka o temeljnih filozofskih, teoloških in duhovnih pojavih in problemih človeškega bivanja in odnosov
  • zmožnost razumevanja in integracije spoznanj o odnosih med nevrološkimi, duševnimi, duhovnimi, socialnimi, filozofskimi in teološkimi vidiki človekovega življenja ter družinskih in zakonskih odnosov
  • sposobnost izbire in uporabe svetopisemskih besedil za razumevanje in pomoč v konkretnih življenjskih situacijah
  • sposobnost razumevanja medosebnih, družinskih ter socialnih dejavnikov duhovnega razvoja, podobe in odnosa do Boga in vere
  • sposobnost prepoznati, odkrivati in uporabiti vero, teološka spoznanja, komunikacijo, odnos in molitev z Bogom pri iskanju rešitev v konkretnih življenjskih situacijah
  • poznavanje, prepoznavanje in razumevanje odrešenjskega vidika intimnih odnosov ter vlogo vere in religije v teh odnosih
  • sposobnost razlikovanja med karakteristikami vere in religije, ki so zdrave ter vodijo k rasti in integraciji človeka ter njegovega duhovnega življenja, in tistimi, ki to niso. 

• področje sociološkega konteksta družine in zakona:
  • razumevanje odnosa (pomen, vloga, dinamika) med družino in širšo družbo, kot so institucije vzgoje in izobraževanja, soseske, lokalne verske skupnosti, kulturno okolje, združenja civilne sfere, država in politika
  • poznavanje različnih oblik, vrednot ter vzorcev družinskih in zakonskih odnosov z družbenega vidika ter njihovo spreminjanje skozi čas
  • razumevanje pomena in vloge družine v sodobni slovenski družbi z vidika nekaterih aktualnih problemov in sprememb, s katerimi se spopada širša slovenska družba in krščanska Cerkev
  • razumevanje odnosov v družini iz vidika družbenih kategorij, kot so odnosi med spoloma, med generacijami, med sestrami in brati, sorodniki.
  • razumevanje družbenega vidika problemov in dekadenc v sodobni družini in zakonu
  • razumevanje družbenega vidika duhovnosti in vere v sodobni družini in zakonu

• področje znanja o družinskih in zakonskih odnosih, problemih in odklonih:
  • poznavanje in razumevanje funkcionalnih/nefunkcionalnih družinskih in zakonskih procesov, dinamik, principov, značilnosti in vlog ter sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic
  • poznavanje zgodovinskega razvoja pojmovanja družine, zakonskega odnosa, starševstva ter njihovih dinamik, problemov, značilnosti in teorij
  • sposobnost prepoznavanja in razumevanja posebnosti v družinskih ter zakonskih odnosih glede na njihove oblike, razvojne stadije in specifične izzive, kot so večji stresi
  • razumevanje osnovnih pojmov sistemske teorije in sistemskega pristopa
  • poglobljeno razumevanje in sposobnost prepoznavanja najpogostejše dinamike, značilnosti in procesov v primerih specifičnih problemov in deviantnosti v družinskih in zakonskih odnosih, kot tudi pri posamezniku
  • uporaba različnih perspektiv, modelov in teorij za razumevanje specifičnih problemov v družini, zakonu in pri posamezniku, razvijanje hipotez in generativnih odzivov na problemske situacije
  • osnovno poznavanje in kritično ovrednotenje različnih psihopatoloških kategorij in mentalno zdravstvenih motenj ter njihovo prepoznavanje na konkretnih primerih
  • razumevanje pogleda na družinske in zakonske odnose, motnje, probleme in patologije z vidika relacijskega družinskega modela

• področje razvoja posameznika, zakona, družine:
  • doseganje temeljnega razumevanja družinskega, zakonskega in človekovega razvoja, razvojnih obdobij, razvojnih področij, razvojnih nalog in razvojnih mejnikov.
  • poznavanje pomembnejših razvojnih teorij, prevladujočih konceptualnih pogledov s področja človekovega, družinskega in zakonskega razvoja ter razvoj zmožnosti kritične uporabe teh znanstvenih spoznanj
  • poznavanje pojavnosti, vzorcev, dinamik, principov, temeljnih zakonitosti, dejavnikov ter kritičnih obdobij zdravega in nezdravega (motnje) razvoja posameznika, zakona in družine
  • razumevanje človekovega duhovnega razvoja, dejavnikov, funkcionalnih in nefunkcionalnih oblik ter njegove povezanosti z drugimi razvojnimi področji človeka
  • Zmožnost odkrivanja in poznavanje najpogostejših razvojnih motenj in razumevanje nevroloških, psihičnih, socialnih in duhovnih vidikov posameznih motenj.
  • prepoznavanje različnih dinamik, ki izhajajo iz specifičnih oblik družine ter njihove posledice na razvoj otroka v družini v različnih starostnih obdobjih

• področje ocene zakona, družine in posameznika v kontekstu zakona in družine:
  • poznavanje teorije in prakse ocenjevanja ter zmožnost uporabljanja temeljnih individualnih, zakonskih, partnerskih in družinskih ocenjevalnih metod in instrumentov (opazovanje klientov, ocenjevalni intervju, genogram, razvojni presejalni testi, ocenjevalni postopki in inštrumenti za nekatera specifična področja)
  • razvoj zmožnosti ocenjevanja posameznikovih, družinskih in zakonskih razvojnih potreb ter motenj
  • sposobnost diagnosticiranje, analiziranja in ocenjevanje aktualnega problema, značilnosti družinskega sistema, družinske dinamike in zgodovine, vpliva stresnih in travmatičnih izkušenj, močnih točk, virov in obramb, osnovnega telesnega/čustvenega/kognitivnega/ vedenjskega/relacijskega/duhovnega funkcioniranja družinskih članov ter pričakovanj in motivacij za spremembo
  • Poznavanje strategij, principov in temeljnih modelov ocenjevanja ter diagnosticiranja duševnih motenj v skladu z mednarodnimi klasifikacijami (DSM)
  • izbiranje ustreznih postopkov diagnosticiranja in ocenjevanja glede na aktualni problem, kulturni kontekst, obliko obravnave ter razvojne značilnosti klientov
  • poznavanje inštitucij, pristojnosti in omejitev diagnosticiranja in ocenjevanja pri različnih poklicnih profilih, ki obravnavajo zakon in družino 
  • zmožnost primernega poročanja o diagnostičnem oz. ocenjevalnem postopku

• področje aplikativnosti, strokovnega dela z družinami, zakonci in skupinami
  • sposobnost obvladovanja in uporabe učinkovitih principov, osnovnih intervencij, tehnik in strategij za specifične probleme v družini, zakonu in pri posamezniku, vključno s kriznimi intervencami ter intervencami v primeru travmatskega stresa
  • preveriti in razviti adekvatne varnostne načrte za primere, kot so zloraba substanc, neprimerno ravnanje z otroci in starejšimi, domače nasilje, fizično nasilje, suicidalni potencial in nevarnost sebi ali drugim
  • evalvacija klientov za primernost obravnave znotraj profesionalnega okvira prakse in kompetenc ter sposobnost sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci
  • poznavanje in uporaba osnovnih principov relacijskega družinskega modela pri delu z družino
  • sposobnost temeljnega razumevanja, poznavanja zgodovinskega razvoja, kritičnega ovrednotenja prednosti in tveganj, primerjanja in poznavanja praktične izvedbe različnih modelov terapevtske obravnave, s poudarkom na relacijskih modelih obravnave družine in zakona
  • evalvacija klientovih odzivov na intervence in proces obravnave ter na osnovi tega preoblikovanje intervenc za boljšo dosego specifičnih ciljev obravnave
  • sposobnost razumevanja skupinske dinamike ter sposobnost za vodenje skupinskega dela na področju humanistike in družboslovja
  • znanje in veščine za spodbujanje psihične in duhovne rasti v družini, lokalni skupnosti, župniji ter v vzgojnih, izobraževalnih, socialnovarstvenih in drugih ciljnih programih
  • na elementarni ravni poznavanje osnovnih psihofarmakoloških zdravil za zdravljenje različnih motenj ter njihovih učinkov
  • sposobnost uporabe osnov geštaltpedagogike, geštaltpsihologije in geštaltterapije, ter njihovimi izkustvenimi tehnikami ter vajami za pomoč in samopomoč posamezniku v krizah, stiskah in izzivih, s katerimi se sooča znotraj družinskega sistema
  • sposobnost evalvacije aktivnosti z različnimi ciljnimi skupinami
  • sposobnost razumevanja in uporabe teorij, osnovnih principov, metod ter tehnik svetovalnega procesa z različnimi skupinami
  • sposobnost poznavanja, oblikovanje in izvajanje različnih oblik preventivnih programov in posegov, ki so namenjeni zakonu in družini na različnih področjih (vzgoja in izobraževanje, pastorala, socialno varstvo)
  • učinkovito uporabiti posvetovanje in supervizijo pri delu z družino in zakonom.

• področje etike, pravni in profesionalni vidik dela z družino
  • poznavanje in sposobnost delovanja v skladu z etičnimi kodeksi s področja dela z družino, s poudarkom na Kodeksu etičnih načel v socialnem varstvu in Etičnem kodeksu v zakonski in družinski terapiji
  • razumevanje zakonodaje, pravnih zahtev, pooblastil in omejitev pri delu z različnimi skupinami, s poudarkom na področju družine, družinskih razmerij ter socialnega varstva
  • sposobnost uporabe etične refleksije
  • sposobnost razvoja, vzpostavitve in vzdrževanja profesionalnih vidikov dela z družino in zakonom (plačevanje, dokumentacija, zaupnost).
  • sposobnost etičnega, pravnega in kontekstualnega presojanja raziskovalnih metod, raziskovalnih postopkov ter prevzemanje odgovornosti za etično uporabo ocenjevalnih inštrumentov
  • poznavanje temeljnih usmeritev socialne politike v Sloveniji in poznavanje profesionalnih organizacij s področja družine in zakona
  • sposobnost vzpostavljati odnose na visoki etični ravni
  • izvajanje prakse v okviru definiranega okvira prakse in kompetenc

• področje raziskovanja in evalvacije
  • sposobnost poznavanja in uporabe znanstveno raziskovalnih metod, postopkov in procesov na področju družbenih ved, s poudarkom na družinskem in zakonskem področju ter sposobnost njihovega kritičnega vrednotenja
  • sposobnost razumevanja, izgradnje in uporabe kvantitativnih, kvalitativnih in mešanih metod raziskovanja ter njihovo kritično vrednotenje
  • razumevanje in obvladanje statističnega načina mišljenja ter statističnih in empiričnih postopkov raziskovanja, ki so pomembni za področje zakonskih in družinskih študijev
  • sposobnost učinkovitega predstavljanja raziskovalnih dosežkov na področju družine in zakona
  • sposobnost identificirati možnosti in uporabe znanstvenega raziskovanja za razreševanje konkretnih vprašanj na področju družine, zakona ter družinskih in zakonskih intervencij ter z njegovo pomočjo prispevati k razvoju novega znanja na teh področjih
  • sposobnost identificirati in uporabiti primerne raziskovalne strategije za oceno oz. evalvacijo učinkovitosti in izboljšanja programov, obravnav, terapij, tehnik ali politik, oblikovanih za pomoč družini in zakonu
  • poznavanje in evalvacija pomembnejših ugotovitev raziskovanja na področju družinskih in zakonskih pojavov, intervencij, na dokazih osnovane prakse ter njihovih implikacij
  • sposobnost razumevanja in sledenja dokumentu Mednarodne smernice za uporabo testov
  • razvoj kritičnega vrednotenja in ocene kvalitete različnih raziskav, evalvacij programov ter raziskovalnih metod, njihovih prednosti in slabosti ter kritične in samokritične presoje raziskovalnih rezultatov,
  • Zmožnost presojanja in interpretiranja rezultatov psihološkega testiranja glede na psihometrične karakteristike ocenjevalnih instrumentov, individualne, sistemske in kontekstualne karakteristike klientov ter karakteristike procesa diagnosticiranja in ocenjevanja.