Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister psihosocialne pomoči/magistrica psihosocialne pomočiDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja in doseženih najmanj 180 kreditnih točk po ECTS po prvi alineji 38.a člena Zakona o visokem šolstvu (po bolonjskem sistemu); kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti psihoterapije, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini ali
  • zaključen ustrezen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznega strokovnega področja pred bolonjskim sistemom; kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti psihoterapije, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini ali
  • zaključeni enakovredni študijski programi, navedeni v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom skladno z 2. alinejo 38.a člena Zakona o visokem šolstvu opravi dodatne študijske obveznosti - diferencialne izpite.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: psihologija
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • uporabe znanja v praksi in izvirnega, kreativnega reševanja problemov v novih ali neobičajnih kontekstih,
  • poglobljene kritične analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
  • obvladovanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov, poglabljanja kritične in samokritične presoje,
  • avtonomnosti v strokovnem delu,
  • razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, obvladovanja (sodelovanje, koordiniranje, vodenje, soustvarjanje) komunikacije v mednarodnem okolju, tudi z eksperti na drugih področjih,
  • etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki, prevzemanja osebne in družbene odgovornosti, povezane z uporabo osvojenih znanj,
  • kooperativnosti, dela v skupini (in v mednarodnem okolju),
  • uporabe virov in ustreznega citiranja virov (harvardska metoda),
  • povezovanja znanja in obvladovanja kompleksnosti, s katero se srečuje pri strokovnem delu,
  • jasnega sporočanja svojih zaključkov in znanj strokovni in laični javnosti,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poglobljene in detajlne ravni razumevanja teoretičnih in kliničnih načel svojega psihoterapevtskega pristopa in njihovega odnosa do splošnih psihoterapevtskih načel,
  • poglobljene splošne ravni razumevanja drugih glavnih pristopov,
  • razumevanja in vrednotenja ter samostojne uporabe raziskovalnih metod, relevantnih za vse pristope ter kritičnega odnosa do 'objektivnih' raziskav znotraj humanističnih modelov,
  • formuliranja in uporabe modela psihosocialne pomoči v skladu s svojim pristopom,
  • razvoja hipotez in generativnih, kreativnih odgovorov na klinične situacije ter analizirati psihoterapevtske intervence,
  • uspešnega dela s skupino in/ali kot koterapevt, reflektirati učinkovitost skupinskega dela ter jo na podlagi rezultatov refleksije izboljševati,
  • uporabe kritične refleksije in kontinuirane supervizije za ocenjevanje in večanje uspešnosti tako svojega dela s klienti kot dela drugih,
  • poglobljenega kritičnega odnosa do svojega pristopa in presojanja njegovih meja ter primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi,
  • nadgrajevanja zgrajenega kritičnega vrednotenja implikacije problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij,
  • raziskovanja, refleksije in nadzora svoje osebne vpletenosti v postopke psihosocialne pomoči, ki jih soustvarja in vodi,
  • avtonomne uporabe virov za učenje z demonstracijo spretnosti upravljanja in integriranja informacij,
  • dokumentirati in s kritično refleksijo predstaviti svoje klinično delo tako strokovni kot laični javnosti za diskusijo in vzajemno učenje,
  • dokumentirati ter analizirati supervizijske rezultate in jih uporabiti pri nadaljnjem psihosocialnem delu,
  • soustvarjanja rešitev kliničnih problemov, kreativnega ravnanja s kompleksnimi, nepredvidljivimi in posebnimi situacijami,
  • uspešnega predvidevanja in obvladovanja posledic ustvarjenih rešitev,
  • učenja tudi v smislu samostojno usmerjanega strokovnega izpopolnjevanja,
  • sintetiziranja lastne integracije teorije, klinične prakse ter izkušenj procesa osebne rasti,
  • timskega sodelovanja tako s klientskimi sistemi kot strokovnjaki (tudi z eksperti drugih disciplin),
  • avtonomije v profesionalni praksi,
  • zavedanja in izkazovanja etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec za psihosocialno pomoč, obvladovanje implikacij etičnih vprašanj in dilem, vezanih tudi na specifične psihoterapevtske pristope.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Izvajalci:

Samostojni visokošolski zavod, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici

URL

URL izvajalca: