Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister psihologije/magistrica psihologijeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program prve stopnje s področja psihologije ali
  • zaključen prvostopenjski študijski program z ustreznih strokovnih področij (npr. biopsihologija, socialno delo, pedagogika in andragogika, socialna pedagogika, študijski programi s področja specialnih pedagogik in drugi študijski programi, v katerih je zastopanih vsaj 40 ECTS psiholoških vsebin), če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 ECTS, ki so bistvene za nadaljevanje študija ali
  • zaključeni univerzitetni študijski programi z ustreznih področij (npr. socialno delo, pedagogika in andragogika, socialna pedagogika, študijski programi s področja specialnih pedagogik in drugi študijski programi, v katerih je zastopanih vsaj 40 ECTS psiholoških vsebin), sprejetih pred 11. 6. 2004; kandidatu se praviloma prizna 60 ECTS ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program z ustreznih področij, sprejet pred 11. 6. 2004 in končan tudi program za pridobitev specializacije; kandidatu se praviloma prizna 60 ECTS.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: psihologija
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • splošno in študijsko specifično znanstveno in strokovno razgledanost,
  • samostojno akumulacijo in uporabo znanja ter sredstev in virov znanja,
  • kritično interpretacijo znanstvene in strokovne literature ter drugih informacijskih virov,
  • opazovanje, analiziranje, sintetiziranje in kritično ocenjevanje rešitev in posledic,
  • znanje in uporabo metod znanstvenega raziskovanja in reševanja problemov,
  • samokritičnost, nadaljnje izpopolnjevanje in nadziranje lastnega profesionalnega razvoja,
  • individualno in timsko delo,
  • uporabo sodobne informacijske tehnologije pri organizaciji dela in reševanju delovnih problemov,
  • izražanje, zastopanje in argumentiranje svoje pozicije v dialogu, s poudarkom na progresivnem reševanju konfliktov,
  • reševanje konkretnih delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod,
  • ustrezno pisno izražanje (članki, razprave) in ustno izražanje (predavanja, predstavitve),
  • samostojno načrtovanje in organiziranje delovnih nalog na različnih delovnih področjih,
  • vodenje projektov, oblikovanje in upravljanje strokovne prakse,
  • spremljanje in zagotavljanje kvalitete svojega dela,
  • osebno integriteto in delovanje z zavezo profesionalni etiki,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje temeljnih področij bazične in aplikativne psihologije in s psihologijo povezanih znanstvenih področij (s področja družboslovja, humanistike, naravoslovja in zdravstvenih ved),
  • obvladovanje zahtevnejših psiholoških znanj in njihovo povezavo z različnimi drugimi znanstvenimi področji in uporabo v praksi,
  • analiziranje kompleksnih psiholoških problemov na profesionalen in avtonomen način,
  • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in tehnik, ki se uporabljajo na področju psihologije, in uporabo le-teh z upoštevanjem kritične analize in sinteze teoretskih znanj in relevantnih informacij pri reševanju delovnih problemov na psiholoških področjih,
  • načrtovanje, organizacijo, izvedbo znanstvenega raziskovanja na psihološkem področju (kvantitativno, kvalitativno, akcijsko),
  • razumevanje in upoštevanje razvojnih, individualnih, socialnih in kulturnih različnosti v psihološki obravnavi,
  • psihološko obravnavo in svetovanje posameznikom, skupinam in institucijam na različnih družbenih področjih,
  • ustrezno interakcijo z obravnavancem ali obravnavanci, analizo njegovih ali njihovih potreb in postavljanje ciljev psihološke obravnave,
  • izvedbo psihološke obravnave z oceno relevantnih značilnosti posameznikov, skupin, institucij in/ali situacij z uporabo ustreznih psiholoških pristopov ter metod, postopkov in tehnik,
  • načrtovanje, izvedbo in evaluacijo psihološke intervencije v različnih ciljnih skupinah (otroci, mladostniki, odrasli, starostniki, ljudje s psihičnimi težavami),
  • posredovanje informacij psihološke obravnave, ki ustreza in izpolnjuje potrebe in pričakovanja obravnavancev,
  • spremljanje razvoja psihološke stroke z zmožnostjo pridobivanja novih znanj in veščin ter uporabe le-teh v psihološki dejavnosti,
  • spremljanje in odzivanje na družbene spremembe in posledično nove izzive in potrebe iz neposrednega in širšega družbenega okolja z upoštevanjem slednjega v psihološki praksi,
  • poznavanje, razumevanje in zavezanost v ravnanju etičnim in profesionalnim načelom, standardom, pravilom, zakonom, ki so v skladu s psihološkimi in občečloveškimi etičnimi načeli.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje v drugi letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 51 ECTS iz prvega letnika. Med opravljenimi predmeti morajo biti vseživljenjski razvoj in staranje, osnove psihodiagnostike, psihološko svetovanje v izobraževanju, psihologija v organizacijah – izbrane vsebine, osnove nevropsihologije, kompleksne statistične metode, osnove svetovanja in psihoterapije.

Magister psihologije/magistrica psihologije

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja vedenjske in kognitivne nevroznanosti

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja psihologije komuniciranja

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja psihologije osebnosti

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja razvojnopsiholoških študij

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja razvojnih študij

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja eksperimentalne psihologije

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja aplikativnih psiholoških študij

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Psiholog pomaga ljudem s čustvenimi, vedenjskimi, učnimi ali osebnostnimi težavami.

Kaj delavec običajno dela

Če želi psiholog uspešno delati s stranko ali pacientom, mora vzpostaviti zaupno okolje. Ko pacient psihologu zaupa, se lahko sprosti in se sooči s čustvi, ki jih običajno ne upa izraziti. Izkušen psiholog je sposoben prepoznati takšna čustva na način, ki pacienta ne ogroža in celo poveča njegovo samospoštovanje in samozavest. Ta proces se lahko zaključi po nekaj srečanjih ali pa po daljšem času. Nekateri psihologi se povežejo z drugimi izvedenci, da pridejo do boljših rezultatov. Lahko pa prevzamejo vlogo svetovalca skupinam ljudi, ki potrebujejo njihovo strokovno znanje. Skupinam ljudi pomagajo psihologi, da bolje spoznajo svoje sposobnosti in zmožnosti na delu (industrijski psiholog), da se vključijo v zdravljenje ali rehabilitacijo, če so bolni ali imajo težave pri učenju (klinični psiholog), pomagajo otrokom s specifičnimi lastnostmi, ki jim lahko povzročajo težave, npr. hiperaktivnost, težave pri učenju (šolski psiholog). Psiholog sodeluje tudi v procesu poklicne orientacije, je v stiku s šolskimi svetovalnimi delavci v osnovnih in drugih šolah ter razvija in uporablja v ta namen različne psiho-diagnostične pripomočke. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 120 ECTS. V tem obsegu obveznosti je predvideno tudi, da študent uspešno opravi študentsko prakso in napiše magistrsko delo ter ga uspešno zagovarja.

Izvajalci:

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
http://www.ff.um.si/oddelki/psihologija/studijski-programi.dot
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version