Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani socialni delavec (un)/diplomirana socialna delavka (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
4 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 240 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura v kateremkoli štiriletnem študijskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta angleščina ali nemščina (če je kandidat navedeni predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz maturitetnega predmeta zgodovina) ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Zdravstvo in socialna varnost
ISCED podpodročje isced podpodročje: socialno delo in svetovanje
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • poznavanje in razumevanje konceptov, teorij in fenomenov ter metod in postopkov socialnega dela. (Na primer: družbenih kontekstov, pravnih norm, inštitucij, javne politike in uprave, upravljanja človeških virov …),
  • analizo in sintezo. (Na primer: analizo družbenih fenomenov in dogajanja; sintezo področnih znanj, razumevanje povezav med težavami posameznikov in širšim družbenim kontekstom, prepoznati in odstraniti sistemske ovire …),
  • uporabo znanj, postopkov in metod. (Na primer: uporabo znanj in postopkov krepitve moči uporabnikov, skupnega iskanja in soustvarjanja podpornih mrež, soustvarjanja delovnega odnosa, zagovorništva in vključevanja deprivilegiranih ljudi …; uporabo znanj o strukturnih značilnostih marginalizacije, uporabo različnih virov podpor in pomoči; uporabo raziskovalnih metodoloških orodij; uporabo sodobnih pristopov in načel, usklajevanje delovnih nalog ter izbiro metod in načinov dela v skladu s standardi stroke.),
  • za strateško razmišljanje in ravnanje. (Na primer: skupno načrtovanje in evalvacijo, predvidevanje razvoja dogodkov, ločevanje bistvenega od nebistvenega, soustvarjanje trajnejših rešitev temeljnih problemov, zagovorniško držo ...),
  • kritično in etično (samo)refleksijo mišljenja in ravnanja. (Na primer: zavezanost poklicni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela nediskriminatornosti in večkulturnosti, refleksijo lastne udeleženosti.),
  • prepoznavanje, razumevanje in odzivanje na raznolikosti. (Na primer: osvetljevanje lastnih predsodkov in diskriminatornih ravnanj, prepoznavanje rasističnih in diskriminatornih ravnanj in družbenih ideologij ter aktivno delovanje proti njim, prožno delovanje v različnih družbenih in kulturnih okoljih; prepoznavanje, zapisovanje in dokumentiranje osebnih zgodb uporabnikov/njihovih težav, potreb, ciljev, virov itn./, razlik med njimi ter odzivanje nanje.),
  • prepoznavanje in razumevanje človekovih stisk in kriz, vezanih na družbeno in osebno pogojene okoliščine. (… v življenju posameznikov, družinah, skupinah, kolektivih, skupnostih …),
  • soustvarjanje želenih razpletov z upoštevanjem perspektive uporabnika. (Sposobnosti spremljanja in uravnavanja okoliščin, kakršne so artikulacija dotlej nereflektiranih konfliktov, vzpostavljanje delovnega odnosa in osebnega stika, skupnega opredeljevanja problema in želene rešitve, vodenje pogovora v smeri dogovorjenih želenih razpletov, pogajanja ...),
  • veščine komuniciranja. (Sposobnosti sporočanja, poslušanja, povzemanja, pisnega izražanja, javnega predstavljanja in argumentiranja, govornega izražanja, jasnega, aktivnega, argumentiranega nastopanja, uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij …),
  • inovativnost. (Sposobnost (so)ustvarjanja izvirnih ali drugačnih konceptov, rešitev, postopkov - namesto doslej utečenih in v danih razmerah neučinkovitih postopkov.),
  • timsko, skupinsko in projektno delo. (Pripravljenost na sodelovanje, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine, sposobnost sodelovanja in zastopanja stališč stroke v interdisciplinarnem okolju ...),
  • mreženje. (Na primer: navezovanje stikov v organizaciji in zunaj nje, obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov, spretnost uporabe omrežij v kontekstu obravnavanega problema …),
  • skupno vodenje in soupravljanje. (Na primer sposobnosti koordiniranja, organiziranja, svetovanja, vodenja … z uporabniki in poklicnimi sodelavci.),
  • delovanje v mednarodnem in pluralnem strokovnem okolju. (Na primer sposobnosti razumevanja globalnih procesov, artikulacije in zastopanja stroke v mednarodnem okolju, delovanja v mednarodnih strokovnih telesih, pisanja in objavljanja v mednarodnih publikacijah …),
  • profesionalnost: sposobnost profesionalne discipline, skrb za lastni profesionalni razvoj, za razvoj, uveljavljanje in ugled stroke ter posredovanje znanja,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poznavanje in dosledno uporabo jezika SD,
  • soustvarjanje izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z uporabniki in drugimi udeleženci na konkretnem področju SD,
  • razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na konkretnem področju SD,
  • znanje in razumevanje zgodovine razvoja strokovnih pojmov in praks na konkretnem področju SD,
  • kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov na konkretnem področju SD,
  • v izvirnih projektih podpore in pomoči povezati izkušnje uporabnikov z doktrino stroke SD tako, da bo zanje uporabna,
  • znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na konkretnem področju SD,
  • poznavanje in uporabo prispevka za SD pomembnih drugih strok (sociologija, psihologija, antropologija, pedagogika, pravo idr.),
  • poznavanje in soustvarjanje inovacij in inovativnih strokovnih pristopov na konkretnem področju SD,
  • prepoznavanje in obvladovanje lastnih občutkov in iskanje pomoči zase,
  • vzdrževanje in zagovarjanje strokovne avtonomije SD v dialogu z različnimi akterji, institucijami in javnostjo,
  • analizo družbenega konteksta in varovanje virov, podporo integrativnim procesom ter soustvarjanje sprememb v skupnosti v sodelovanju s skupnostjo,
  • znanja in spretnosti za skupno analizo potreb in načrtovanje ter soustvarjanje ustreznih storitev na konkretnem področju SD,
  • spretnosti in znanja za omogočanje dostopa do pomembnih virov ter sredstev in uporabo omrežij na konkretnem področju SD,
  • zmožnost argumentiranega razpravljanja in soustvarjanja želenih razpletov (npr. rešitev problemov) na konkretnem področju SD,
  • znanje in vzpostavljanje prvega stika in delovnega odnosa na konkretnem področju SD,
  • znanje in pogovarjanje (spoznavanje, pogajanje, dogovarjanje), vodenje razgovora v smeri želenih razpletov na konkretnem področju SD,
  • znanje in beleženje in dokumentiranje na konkretnem področju SD,
  • soustvarjanje pristopov in metod dela glede na individualne potrebe uporabnikov,
  • soupravljanje s tveganjem na konkretnem področju SD,
  • sodelovanje v superviziji, interviziji in drugih oblikah podpore svoji lastni praksi socialnega dela znotraj svoje učne skupine oz. na terenu,
  • strokovno refleksijo lastne prakse na konkretnem področju SD,
  • raziskovanje in refleksijo osebne vpletenosti sodelujoče - ga v postopke SD,
  • udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v SD,
  • kritično vrednotenje implikacij problemov kulture, rase, spola, starosti, različnih sposobnosti, spolne usmeritve za SD,
  • avtonomijo v izvedbi posameznih nalog v profesionalni praksi SD,
  • prevzemanje etične in profesionalne odgovornosti biti socialna delavka, delavec,
  • uporabo raziskovalnih postopkov in metod za izvajanje raziskav,
  • kritično in samokritično presojo ter vrednotenje izvedenih raziskav,
  • pridobivanje novih informacij, analizo podatkov in interpretacijo rezultatov,
  • uporabo znanj o pristopih evalvacijskega raziskovanja za pripravo načrta evalvacije.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik. Pogoji za prehod v višji letnik študija socialnega dela so vsi opravljeni izpiti predhodnega letnika.

Diplomirani socialni delavec (un)/diplomirana socialna delavka (un)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja duševnega zdravja v skupnosti

Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja socialnega dela s starimi ljudmi

Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja socialnega dela

Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja socialnega dela z družino

Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja socialnega vključevanja in pravičnosti na področju hendikepa, etničnosti in spola

SOK 8 / EOK 7

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja socialnega dela in svetovanja

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Socialni delavec dela z ljudmi, ki se v vsakdanjem življenju soočajo z najrazličnejšimi socialnimi problemi, težavami ter stiskami in jim pomaga pri iskanju rešitev.

Kaj delavec običajno dela

Socialni delavci delajo z ljudmi, ki se v vsakdanjem življenju soočajo z najrazličnejšimi socialnimi problemi, težavami ter stiskami in jim pomagajo pri iskanju rešitev iz stiske. Delo socialnih delavcev delimo glede na starostno obdobje ljudi, s katerimi se ukvarjajo, vrsto socialne problematike, uporabo metod in tehnik pri delu, vrsto izvajane storitve, vrsto socialno varstvene organizacije ter glede na sistemsko področje, v okviru katerega izvajajo svoje delo. Gre za področja socialnega varstva, šolstva, zdravstva, pravosodja ali gospodarstva. Glede na starost ljudi razlikujemo socialno delo z otroki, mladostniki in starostniki.

Značilnost socialne problematike opredeljuje delo z družino, s prizadetimi, z ljudmi, ki imajo težave z duševnim zdravjem, z odvisniki, z mladimi prekrškarji, ljudmi, ki so storili kaznivo dejanje, s trpinčenimi, z revnimi, zapuščenimi ali ljudmi brez doma, delo z umirajočimi in žalujočimi in druge vrste skupin ljudi, ki se soočajo s težavami vsakdanjega življenja. Odpravljanju stisk in težav uporabnikov so namenjene storitve:

prva socialna pomoč kot pomoč pri prepoznavanju socialne problematike in iskanju možnih rešitev
osebna pomoč kot svetovalna pomoč posamezniku in
pomoč družini in pomoč na domu, kjer socialni delavci koordinirajo različne vrste pomoči (gospodinjstvo, zdravstvena nega, socialna oskrba), ki jih uporabniki v primeru starosti, invalidnosti ali bolezni potrebujejo na svojem domu v zameno za institucionalno varstvo.

Svoje delo opravljajo v ustanovah institucionalnega varstva, v domovih za starejše in v socialno varstvenih zavodih za varstvo in usposabljanje otrok in mladostnikov s prizadetostmi. Socialni delavci sodelujejo s starši in jim svetujejo pri iskanju najprimernejših rešitev za njihovega otroka. Sodelujejo z drugimi zavodi in organizacijami, še zlasti s posebnimi socialno varstvenimi zavodi, varstveno delovnimi centri, invalidskimi podjetji in nevladnimi organizacijami s področja socialnega varstva. Delajo tudi v drugih oblikah institucionalnega varstva, kot so materinski domovi, zavetišča, krizni centri ali stanovanjske skupine. Kot strokovni delavci izdelajo individualni načrt, spremljajo njegovo izvajanje ali sodelujejo v strokovnih timih, vodijo skupinsko delo in uporabnikom svetujejo pri reševanju socialne problematike. Lahko organizirajo tabore, klube in skupine medsebojne pomoči, kjer se delo odvija po določenem programu. Socialni delavci v centrih za socialno delo sprejemajo vloge, vodijo postopke in izdajajo odločbe v zvezi z upravičenostjo do družinskih in socialno varstvenih prejemkov. Izdajajo odločbe v zvezi z namestitvami v socialno varstvene zavode in izvajajo storitve socialnega varstva. Centri za socialno delo izvajajo večino dejavnosti z družinskega področja, kot je posvojitev otrok, ureditev rejništva in skrbništva. Socialni delavci v centrih koordinirajo tudi številne programe z drugimi organizacijami s področja šolstva, zaposlovanja, zdravstva, pravosodja in nevladnih organizacij.

Socialni delavci na področju šolstva opravljajo svetovalno delo. Na področju zdravstva opravljajo dejavnosti v sklopu obravnave bolnika. Na področju pravosodja delajo kot svetovalci osebam v zaporih in ob odpustu pomagajo pri ureditvi zaposlitve. Delajo tudi kot svetovalci zaposlitve iskalcem prve zaposlitve, brezposelnim osebam in težje zaposljivim osebam. V podjetjih izvajajo svetovalno delo, posameznikom svetujejo v primerih alkoholizma, uporabe drog ali izostankov z dela. Posredujejo v konfliktih med sodelavci in delodajalci, urejajo probleme v zvezi z opravljanjem delovnih nalog ali težavami v družini in podobno. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent uspešno zaključi študij, ko ima opravljene vse izpite študijskega programa (180 KT), opravljeno praktično usposabljanje (50 KT) in opravljeno diplomsko delo z uspešnim zagovorom (10 KT).

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

URL

URL izvajalca:
https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/studijski_program/program_1%20_stopnje/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version