Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja socialnega vključevanja in pravičnosti na področju hendikepa, etničnosti in spolaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
1 leto
Kreditne točke Kreditne točke: 60 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

Zaključen:

  • študijski program prve stopnje s področja socialnega dela, sociologije, socialne pedagogike, pedagogike, psihologije ali prava in pri tem zbranih 240 KT ali
  • študijski program prve stopnje z drugega strokovnega področja in pri tem zbranih 240 KT; prej mora kandidat opraviti diferencialne izpite (20 KT), to vključuje 3 predmete po 4 KT in prakso v obsegu 8 KT; predmeti so: uvod v socialno delo, teorije socialnega dela, raziskovalni seminar in praksa; v skladu z 38. členom zakona o visokem šolstvu morajo biti te obveznosti opravljene pred vpisom v magistrski program ali
  • triletni prenovljeni študijski program prve stopnje ter s tem pridobljenih 180 KT; kandidat mora opraviti dodatni letnik in tako zbrati manjkajočih 60 KT ali
  • 4-letni visokošolski strokovni študijski program s področij, ki so navedena v prvi alineji; kandidat se lahko vpiše v magistrski program pod pogoji, navedenimi v prvi alineji ali
  • 4-letni visokošolski strokovni program z drugih strokovnih področij; kandidat se lahko vpiše v magistrski program pod pogoji, navedenimi v drugi alineji ali
  • 3-letni visokošolski strokovni študijski program; kandidat se lahko vpiše pod pogoji, navedenimi v tretji alineji.
ISCED področje ISCED področje:
Zdravstvo in socialna varnost
ISCED podpodročje isced podpodročje: socialno delo in svetovanje
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • razumevanje temeljnih teoretskih konceptov s področja hendikepa, človekovih pravic, večkulturnosti, spolov in njihovo součinkovanje,
  • kritično raziskovanje v socialnem delu,
  • uporabo znanja v praksi in kritično refleksijo,
  • kritično refleksijo relevantne zakonodaje in javnih politik,
  • razumevanje koncepta moči, izključevanja in vključevanja,
  • razumevanje in uporabo konceptov antidiskriminacije in medkulturnega socialnega dela,
  • razumevanje (ne)strpnosti, predsodkov, konstrukcije drugega, tujosti, socialne distance, reproduciranja neenakih možnosti in nasilja,
  • znanje in poznavanje metod o socialnem vključevanju ter pluralizaciji programov in storitev v socialnem varstvu,

(predmetnospecifične kompetence)

  • razumevanje koncepta hendikepa in njegove družbene konstrukcije iz kulturne in zgodovinske perspektive,
  • proučevanje družbenih neenakosti in njihovega vpliva na vsakdanje življenje ljudi,
  • analizo obstoječe mreže socialnih služb in razumevanje procesov deinstitucionalizacije,
  • razumevanje medicinskega in socialnega modela,
  • razumevanje ekonomskega, socialnega, političnega in simbolnega položaja oseb z ovirami v Sloveniji in po svetu,
  • poznavanje in uporabo modelov in metod socialnega dela z oviranimi ljudmi, ki spodbujajo socialno vključevanje in pravičnost,
  • razumevanje vpliva medijskih reprezentacij na konstruiranje hendikepa kot družbene kategorije (stigmatizacija),
  • razumevanje konceptov etničnosti, prisilnih migracij, rasizma, kulturne raznolikosti, globalizacije in globalnih (ne)pravičnosti,
  • razumevanje konstrukcije meje in mejnosti ter procesov izključevanja etničnih manjšin in priseljencev,
  • poznavanje ekonomskega, socialnega, političnega in simbolnega položaja etničnih in priseljenskih skupnosti v Sloveniji in po svetu,
  • razumevanje in uporabo načel etnično občutljivega socialnega dela,
  • poznavanje modelov socialnega dela z etničnimi manjšinami in priseljenci s poudarkom na metodi socialnega dela v skupnosti,
  • analizo delovanja javnih, zasebnih in nevladnih socialnih služb z vidika dostopnosti za pripadnike etničnih manjšin in priseljencev,
  • razumevanje vpliva medijskih reprezentacij na področju etničnosti in migracij,
  • razumevanje koncepta spolov in njegove družbene konstrukcije iz kulturne in zgodovinske perspektive,
  • razumevanje zgodovinskega, ekonomskega, socialnega, političnega in simbolnega položaja žensk in otrok v Sloveniji in po svetu,
  • analizo socialnih služb z vidika njihove odzivnosti na spolne razlike,
  • razumevanje konceptov nasilja s poudarkom na nasilju nad ženskami in otroki,
  • poznavanje in uporabo modelov in metod socialnega dela z ženskami z izkušnjami nasilja v družini in v institucijah in z ženskami v duševnih in drugih stiskah na področju zdravja,
  • poznavanje in uporabo modelov in metod socialnega dela z otroki, ki so preživeli zlorabe, s poudarkom na okrevanju,
  • načrtovanje socialnih služb in programov, ki upoštevajo perspektivo spolov,
  • kritično analizo socialnih politik z vidika enakosti spolov v praksi,
  • razumevanje zgodovinskega razvoja idej v socialnem delu,
  • razumevanje razvoja stroke, institucij, metod, izobraževanja na področju socialnega dela,
  • poznavanje ključnih oseb in temeljnih del na področju socialnega dela v 19. in 20. stoletju,
  • razumevanje različnega razvoja socialnega dela po svetu s poudarkom na razvoju socialnega dela v vzhodni Evropi
  • kontekstualizacijo razvoja idej socialnega dela v različnih okoljih.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Študijski program za študente, ki izpolnjujejo pogoje za ustrezen dodiplomski program (240 KT), traja eno leto. Študenti, ki v dodiplomskih programih zberejo manj točk oz. nimajo končanega ustreznega študijskega programa, morajo zbrati dodatne kreditne točke s programom strokovnega izpopolnjevanja.

Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja socialnega vključevanja in pravičnosti na področju hendikepa, etničnosti in spola

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja socialnega dela in svetovanja

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Socialni delavec dela z ljudmi, ki se v vsakdanjem življenju soočajo z najrazličnejšimi socialnimi problemi, težavami ter stiskami in jim pomaga pri iskanju rešitev.

Kaj delavec običajno dela

Socialni delavci delajo z ljudmi, ki se v vsakdanjem življenju soočajo z najrazličnejšimi socialnimi problemi, težavami ter stiskami in jim pomagajo pri iskanju rešitev iz stiske. Delo socialnih delavcev delimo glede na starostno obdobje ljudi, s katerimi se ukvarjajo, vrsto socialne problematike, uporabo metod in tehnik pri delu, vrsto izvajane storitve, vrsto socialno varstvene organizacije ter glede na sistemsko področje, v okviru katerega izvajajo svoje delo. Gre za področja socialnega varstva, šolstva, zdravstva, pravosodja ali gospodarstva. Glede na starost ljudi razlikujemo socialno delo z otroki, mladostniki in starostniki.

Značilnost socialne problematike opredeljuje delo z družino, s prizadetimi, z ljudmi, ki imajo težave z duševnim zdravjem, z odvisniki, z mladimi prekrškarji, ljudmi, ki so storili kaznivo dejanje, s trpinčenimi, z revnimi, zapuščenimi ali ljudmi brez doma, delo z umirajočimi in žalujočimi in druge vrste skupin ljudi, ki se soočajo s težavami vsakdanjega življenja. Odpravljanju stisk in težav uporabnikov so namenjene storitve:

prva socialna pomoč kot pomoč pri prepoznavanju socialne problematike in iskanju možnih rešitev
osebna pomoč kot svetovalna pomoč posamezniku in
pomoč družini in pomoč na domu, kjer socialni delavci koordinirajo različne vrste pomoči (gospodinjstvo, zdravstvena nega, socialna oskrba), ki jih uporabniki v primeru starosti, invalidnosti ali bolezni potrebujejo na svojem domu v zameno za institucionalno varstvo.

Svoje delo opravljajo v ustanovah institucionalnega varstva, v domovih za starejše in v socialno varstvenih zavodih za varstvo in usposabljanje otrok in mladostnikov s prizadetostmi. Socialni delavci sodelujejo s starši in jim svetujejo pri iskanju najprimernejših rešitev za njihovega otroka. Sodelujejo z drugimi zavodi in organizacijami, še zlasti s posebnimi socialno varstvenimi zavodi, varstveno delovnimi centri, invalidskimi podjetji in nevladnimi organizacijami s področja socialnega varstva. Delajo tudi v drugih oblikah institucionalnega varstva, kot so materinski domovi, zavetišča, krizni centri ali stanovanjske skupine. Kot strokovni delavci izdelajo individualni načrt, spremljajo njegovo izvajanje ali sodelujejo v strokovnih timih, vodijo skupinsko delo in uporabnikom svetujejo pri reševanju socialne problematike. Lahko organizirajo tabore, klube in skupine medsebojne pomoči, kjer se delo odvija po določenem programu. Socialni delavci v centrih za socialno delo sprejemajo vloge, vodijo postopke in izdajajo odločbe v zvezi z upravičenostjo do družinskih in socialno varstvenih prejemkov. Izdajajo odločbe v zvezi z namestitvami v socialno varstvene zavode in izvajajo storitve socialnega varstva. Centri za socialno delo izvajajo večino dejavnosti z družinskega področja, kot je posvojitev otrok, ureditev rejništva in skrbništva. Socialni delavci v centrih koordinirajo tudi številne programe z drugimi organizacijami s področja šolstva, zaposlovanja, zdravstva, pravosodja in nevladnih organizacij.

Socialni delavci na področju šolstva opravljajo svetovalno delo. Na področju zdravstva opravljajo dejavnosti v sklopu obravnave bolnika. Na področju pravosodja delajo kot svetovalci osebam v zaporih in ob odpustu pomagajo pri ureditvi zaposlitve. Delajo tudi kot svetovalci zaposlitve iskalcem prve zaposlitve, brezposelnim osebam in težje zaposljivim osebam. V podjetjih izvajajo svetovalno delo, posameznikom svetujejo v primerih alkoholizma, uporabe drog ali izostankov z dela. Posredujejo v konfliktih med sodelavci in delodajalci, urejajo probleme v zvezi z opravljanjem delovnih nalog ali težavami v družini in podobno. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Opravljeni vsi izpiti študijskega programa (30 KT), opravljen praktikum (10 KT) in opravljena magistrska naloga z uspešnim zagovorom (20 KT).

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

URL

URL izvajalca:
https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/podiplomski-studij/magistrski/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version