Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja socialnega delaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
1 leto
Kreditne točke Kreditne točke: 60 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
Zaključen:
  • študijski program prve stopnje s področja socialnega dela, sociologije, socialne pedagogike, pedagogike, psihologije ali prava in pri tem zbranih 240 KT ali
  • študijski program prve stopnje z drugega strokovnega področja in pri tem zbranih 240 KT; prej mora kandidat opraviti diferencialne izpite (20 KT), to vključuje 3 predmete po 4 KT in prakso v obsegu 8 KT; predmeti so: uvod v socialno delo, teorije socialnega dela, raziskovalni seminar in praksa; v skladu z 38. členom zakona o visokem šolstvu morajo biti te obveznosti opravljene pred vpisom v magistrski program ali
  • triletni prenovljeni študijski program prve stopnje ter s tem pridobljenih 180 KT; kandidat mora opraviti dodatni letnik in tako zbrati manjkajočih 60 KT ali
  • 4-letni visokošolski strokovni študijski program s področij, ki so navedena v prvi alineji; kandidat se lahko vpiše v magistrski program pod pogoji, navedenimi v prvi alineji ali
  • 4-letni visokošolski strokovni program z drugih strokovnih področij; kandidat se lahko vpiše v magistrski program pod pogoji, navedenimi v drugi alineji ali
  • 3-letni visokošolski strokovni študijski program; kandidat se lahko vpiše pod pogoji, navedenimi v tretji alineji.
ISCED področje ISCED področje:
Zdravstvo in socialna varnost
ISCED podpodročje isced podpodročje: socialno delo in svetovanje
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
  • poznavanje in razumevanje temeljnih vrednot, načel in spretnosti sodobnega participacijskega socialnega dela,
  • poznavanje in razumevanje teorije, pristopov in metod sodobnega participacijskega socialnega dela na področju psihosocialne podpore in pomoči (svetovalnega dela),
  • poznavanje in razumevanje osnovnih modelov in načel socialne države, socialne varnosti,
  • poznavanje in razumevanje osnovnih družboslovnih in humanističnih teorij in konceptov, ki so ključnega pomena v socialnem delu,
  • poznavanje in razumevanje področij socialnega dela, še posebej področij socialnega dela v vzgoji in izobraževanju, supervizije v socialnem delu, splošnega razvoja teorij in metod socialnega dela,
  • poznavanje in razumevanje osnovnih pedagoško-andragoških zakonitosti, zlasti z vidika svetovalnega dela,
  • sintezo temeljnih konceptov sodobnega participacijskega socialnega dela in načinov udejanjanja teh konceptov v praksi posrednega in neposrednega socialnega dela (zlasti na področjih vzgoje in izobraževanja, supervizije, raziskovanja, socialne politike idr.),
  • sintezo družbenih, pravnih, psiholoških in antropoloških teorij v teorije, metode in postopke socialnega dela,
  • sintezo pravnih, ekonomskih in (socialno-) političnih dejavnikov s socialnega dela in prakse socialnega dela,
  • sintezo različnih teorij v osebne teoretske matrice in pristopov, metod in tehnik v osebni slog dela oz. sodelovanja (na področju vzgoje in izobraževanja, supervizije …),
  • uporabo jezika sodobnega participacijskega socialnega dela,
  • uporabo metod in temeljnih spretnosti participacijskega socialnega dela,
  • uporabo pravnih postopkov,
  • uporabo razumevanja socialnopolitičnih pojmov pri praktičnem delu,
  • uporabo teorije in konceptov za snovanje akcije (projekta), za razumevanje determinant procesov in izidov lastnega dela,
  • uporabo projektnega načina dela,
  • uporabo metod socialnega dela v praktičnem okolju,
  • uporabo metod in tehnik supervizije,
  • kritično refleksijo (in dosledno uporabo etike udeleženosti, krepitve moči).

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študijski program za študente, ki izpolnjujejo pogoje za ustrezen dodiplomski program (240 KT), traja eno leto. Študenti, ki v dodiplomskih programih zberejo manj točk oz. nimajo končanega ustreznega študijskega programa, morajo zbrati dodatne kreditne točke s programom strokovnega izpopolnjevanja.

Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja socialnega dela

SOK 8

EOK 7

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja socialnega dela in svetovanja

SOK 10 / EOK 8

Prikazana je možna karierna pot znotraj znotraj področja izbrane kvalifikacije. Za možnost nadaljnjega izobraževanja na višji stopnji glejte zavihek 'Prehodnost'.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Socialni delavec dela z ljudmi, ki se v vsakdanjem življenju soočajo z najrazličnejšimi socialnimi problemi, težavami ter stiskami in jim pomaga pri iskanju rešitev.

Kaj delavec običajno dela

Socialni delavci delajo z ljudmi, ki se v vsakdanjem življenju soočajo z najrazličnejšimi socialnimi problemi, težavami ter stiskami in jim pomagajo pri iskanju rešitev iz stiske. Delo socialnih delavcev delimo glede na starostno obdobje ljudi, s katerimi se ukvarjajo, vrsto socialne problematike, uporabo metod in tehnik pri delu, vrsto izvajane storitve, vrsto socialno varstvene organizacije ter glede na sistemsko področje, v okviru katerega izvajajo svoje delo. Gre za področja socialnega varstva, šolstva, zdravstva, pravosodja ali gospodarstva. Glede na starost ljudi razlikujemo socialno delo z otroki, mladostniki in starostniki.

Značilnost socialne problematike opredeljuje delo z družino, s prizadetimi, z ljudmi, ki imajo težave z duševnim zdravjem, z odvisniki, z mladimi prekrškarji, ljudmi, ki so storili kaznivo dejanje, s trpinčenimi, z revnimi, zapuščenimi ali ljudmi brez doma, delo z umirajočimi in žalujočimi in druge vrste skupin ljudi, ki se soočajo s težavami vsakdanjega življenja. Odpravljanju stisk in težav uporabnikov so namenjene storitve:

prva socialna pomoč kot pomoč pri prepoznavanju socialne problematike in iskanju možnih rešitev
osebna pomoč kot svetovalna pomoč posamezniku in
pomoč družini in pomoč na domu, kjer socialni delavci koordinirajo različne vrste pomoči (gospodinjstvo, zdravstvena nega, socialna oskrba), ki jih uporabniki v primeru starosti, invalidnosti ali bolezni potrebujejo na svojem domu v zameno za institucionalno varstvo.

Svoje delo opravljajo v ustanovah institucionalnega varstva, v domovih za starejše in v socialno varstvenih zavodih za varstvo in usposabljanje otrok in mladostnikov s prizadetostmi. Socialni delavci sodelujejo s starši in jim svetujejo pri iskanju najprimernejših rešitev za njihovega otroka. Sodelujejo z drugimi zavodi in organizacijami, še zlasti s posebnimi socialno varstvenimi zavodi, varstveno delovnimi centri, invalidskimi podjetji in nevladnimi organizacijami s področja socialnega varstva. Delajo tudi v drugih oblikah institucionalnega varstva, kot so materinski domovi, zavetišča, krizni centri ali stanovanjske skupine. Kot strokovni delavci izdelajo individualni načrt, spremljajo njegovo izvajanje ali sodelujejo v strokovnih timih, vodijo skupinsko delo in uporabnikom svetujejo pri reševanju socialne problematike. Lahko organizirajo tabore, klube in skupine medsebojne pomoči, kjer se delo odvija po določenem programu. Socialni delavci v centrih za socialno delo sprejemajo vloge, vodijo postopke in izdajajo odločbe v zvezi z upravičenostjo do družinskih in socialno varstvenih prejemkov. Izdajajo odločbe v zvezi z namestitvami v socialno varstvene zavode in izvajajo storitve socialnega varstva. Centri za socialno delo izvajajo večino dejavnosti z družinskega področja, kot je posvojitev otrok, ureditev rejništva in skrbništva. Socialni delavci v centrih koordinirajo tudi številne programe z drugimi organizacijami s področja šolstva, zaposlovanja, zdravstva, pravosodja in nevladnih organizacij.

Socialni delavci na področju šolstva opravljajo svetovalno delo. Na področju zdravstva opravljajo dejavnosti v sklopu obravnave bolnika. Na področju pravosodja delajo kot svetovalci osebam v zaporih in ob odpustu pomagajo pri ureditvi zaposlitve. Delajo tudi kot svetovalci zaposlitve iskalcem prve zaposlitve, brezposelnim osebam in težje zaposljivim osebam. V podjetjih izvajajo svetovalno delo, posameznikom svetujejo v primerih alkoholizma, uporabe drog ali izostankov z dela. Posredujejo v konfliktih med sodelavci in delodajalci, urejajo probleme v zvezi z opravljanjem delovnih nalog ali težavami v družini in podobno. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Opravljeni vsi izpiti študijskega programa (30 KT), opravljen praktikum (10 KT) in opravljena magistrska naloga z uspešnim zagovorom (20 KT).

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

URL

URL izvajalca:
https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/podiplomski-studij/magistrski/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version