Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja duševnega zdravja v skupnostiDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
1 leto
Kreditne točke Kreditne točke: 60 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
Zaključen:
  • študijski program prve stopnje s področja socialnega dela, sociologije, socialne pedagogike, pedagogike, psihologije ali prava in pri tem zbranih 240 KT ali
  • študijski program prve stopnje z drugega strokovnega področja in pri tem zbranih 240 KT; prej mora kandidat opraviti diferencialne izpite (20 KT), to vključuje 3 predmete po 4 KT in prakso v obsegu 8 KT; predmeti so: uvod v socialno delo, teorije socialnega dela, raziskovalni seminar in praksa; v skladu z 38. členom zakona o visokem šolstvu morajo biti te obveznosti opravljene pred vpisom v magistrski program ali
  • triletni prenovljeni študijski program prve stopnje ter s tem pridobljenih 180 KT; kandidat mora opraviti dodatni letnik in tako zbrati manjkajočih 60 KT ali
  • 4-letni visokošolski strokovni študijski program s področij, ki so navedena v prvi alineji; kandidat se lahko vpiše v magistrski program pod pogoji, navedenimi v prvi alineji ali
  • 4-letni visokošolski strokovni program z drugih strokovnih področij; kandidat se lahko vpiše v magistrski program pod pogoji, navedenimi v drugi alineji ali
  • 3-letni visokošolski strokovni študijski program; kandidat se lahko vpiše pod pogoji, navedenimi v tretji alineji.
ISCED področje ISCED področje:
Zdravstvo in socialna varnost
ISCED podpodročje isced podpodročje: socialno delo in svetovanje
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • kritično presojo sodobnih teorij in obstoječih praks duševnega zdravja v skupnosti,
  • avtonomno strokovno skupnostno delo z ljudmi s težavami v duševnem zdravju,
  • kritično ovrednotenje obstoječe službe duševnega zdravja v skupnosti,
  • načrtovanje in izpeljavo praktičnega inovativnega projekta na podlagi evalvacije potreb,
  • razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo različnih metod kvalitativnega raziskovanja,
  • raziskovanje skupaj z uporabniki in drugimi akterji,
  • razumevanje spolnih in kulturnih vprašanj v kontekstu duševnega zdravja in antidiskriminacijskih načel,
  • prepoznavanje in refleksijo svojih predsodkov,
  • refleksijo izkušenj ob praktičnem delu ter integracijo teorije in prakse,
  • vnašanje novih znanj v obstoječe time,
  • uporabo relevantnih domačih in mednarodnih virov,
  • napisati znanstveno besedilo,
  • mednarodno znanstveno in praktično sodelovanje,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poznavanje socialnopolitičnih dimenzij duševnega zdravja v skupnosti, pravnih vidikov in možnosti za razvoj,
  • poznavanje novih oblik socialnih služb in storitev pri nas in v tujini in socialnopolitičnih in ekonomskih procesov, ki jih spremljajo,
  • poznavanje značilnosti in posebnosti vidnejših sistemov zagotavljanja socialnovarstvenih storitev v evropskih državah,
  • poznavanje delovanja institucij duševnega zdravja,
  • poznavanje procesov etiketiranja,
  • organiziranje podpore v skupnosti po odpustu iz institucije (posebnih socialnih zavodov, bolnišnic itn.),
  • poznavanje konceptov in metode individualnega načrtovanja, izdelavo individualnega načrta in prevzem ustreznih vlog pri njegovem uresničevanju,
  • poznavanje zakonodaje na področju duševnega zdravja in metod zagovorništva,
  • obvladanje spretnosti zagovorniške prakse,
  • ocenjevanje tveganja in imajo spretnosti za sistematično in poglobljeno analizo tvegane situacije,
  • interdisciplinarno povezovanje različnih strokovnjakov in timsko delo z namenom skupnega iskanja ustreznih rešitev,
  • kritično analizo obstoječih praks pri ravnanju z zgodbami uporabnikov,
  • opis situacije, izpeljavo in zapis pogovora ter vodenje dokumentacije po načelih dobre prakse,
  • razumevanje problematike duševnega zdravja s stališča doživljanja,
  • razumevanje psihoanalitične teorije in povezanosti med duševnimi in družbenimi procesi,
  • razumevanje procesov in mehanizmov dogajanja v skupini ter zna to vednost uporabiti pri vodenju skupin,
  • poznavanje načinov in dinamike preventive,
  • evalvirati službe in storitve glede na antidiskriminacijska načela, narediti akcijski načrt na podlagi evalvacije in vpeljati občutljivejšo prakso.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študijski program za študente, ki izpolnjujejo pogoje za ustrezen dodiplomski program (240 KT), traja eno leto. Študenti, ki v dodiplomskih programih zberejo manj točk oz. nimajo končanega ustreznega študijskega programa, morajo zbrati dodatne kreditne točke s programom strokovnega izpopolnjevanja.

Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja duševnega zdravja v skupnosti

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja socialnega dela in svetovanja

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Socialni delavec dela z ljudmi, ki se v vsakdanjem življenju soočajo z najrazličnejšimi socialnimi problemi, težavami ter stiskami in jim pomaga pri iskanju rešitev.

Kaj delavec običajno dela

Socialni delavci delajo z ljudmi, ki se v vsakdanjem življenju soočajo z najrazličnejšimi socialnimi problemi, težavami ter stiskami in jim pomagajo pri iskanju rešitev iz stiske. Delo socialnih delavcev delimo glede na starostno obdobje ljudi, s katerimi se ukvarjajo, vrsto socialne problematike, uporabo metod in tehnik pri delu, vrsto izvajane storitve, vrsto socialno varstvene organizacije ter glede na sistemsko področje, v okviru katerega izvajajo svoje delo. Gre za področja socialnega varstva, šolstva, zdravstva, pravosodja ali gospodarstva. Glede na starost ljudi razlikujemo socialno delo z otroki, mladostniki in starostniki.

Značilnost socialne problematike opredeljuje delo z družino, s prizadetimi, z ljudmi, ki imajo težave z duševnim zdravjem, z odvisniki, z mladimi prekrškarji, ljudmi, ki so storili kaznivo dejanje, s trpinčenimi, z revnimi, zapuščenimi ali ljudmi brez doma, delo z umirajočimi in žalujočimi in druge vrste skupin ljudi, ki se soočajo s težavami vsakdanjega življenja. Odpravljanju stisk in težav uporabnikov so namenjene storitve:

prva socialna pomoč kot pomoč pri prepoznavanju socialne problematike in iskanju možnih rešitev
osebna pomoč kot svetovalna pomoč posamezniku in
pomoč družini in pomoč na domu, kjer socialni delavci koordinirajo različne vrste pomoči (gospodinjstvo, zdravstvena nega, socialna oskrba), ki jih uporabniki v primeru starosti, invalidnosti ali bolezni potrebujejo na svojem domu v zameno za institucionalno varstvo.

Svoje delo opravljajo v ustanovah institucionalnega varstva, v domovih za starejše in v socialno varstvenih zavodih za varstvo in usposabljanje otrok in mladostnikov s prizadetostmi. Socialni delavci sodelujejo s starši in jim svetujejo pri iskanju najprimernejših rešitev za njihovega otroka. Sodelujejo z drugimi zavodi in organizacijami, še zlasti s posebnimi socialno varstvenimi zavodi, varstveno delovnimi centri, invalidskimi podjetji in nevladnimi organizacijami s področja socialnega varstva. Delajo tudi v drugih oblikah institucionalnega varstva, kot so materinski domovi, zavetišča, krizni centri ali stanovanjske skupine. Kot strokovni delavci izdelajo individualni načrt, spremljajo njegovo izvajanje ali sodelujejo v strokovnih timih, vodijo skupinsko delo in uporabnikom svetujejo pri reševanju socialne problematike. Lahko organizirajo tabore, klube in skupine medsebojne pomoči, kjer se delo odvija po določenem programu. Socialni delavci v centrih za socialno delo sprejemajo vloge, vodijo postopke in izdajajo odločbe v zvezi z upravičenostjo do družinskih in socialno varstvenih prejemkov. Izdajajo odločbe v zvezi z namestitvami v socialno varstvene zavode in izvajajo storitve socialnega varstva. Centri za socialno delo izvajajo večino dejavnosti z družinskega področja, kot je posvojitev otrok, ureditev rejništva in skrbništva. Socialni delavci v centrih koordinirajo tudi številne programe z drugimi organizacijami s področja šolstva, zaposlovanja, zdravstva, pravosodja in nevladnih organizacij.

Socialni delavci na področju šolstva opravljajo svetovalno delo. Na področju zdravstva opravljajo dejavnosti v sklopu obravnave bolnika. Na področju pravosodja delajo kot svetovalci osebam v zaporih in ob odpustu pomagajo pri ureditvi zaposlitve. Delajo tudi kot svetovalci zaposlitve iskalcem prve zaposlitve, brezposelnim osebam in težje zaposljivim osebam. V podjetjih izvajajo svetovalno delo, posameznikom svetujejo v primerih alkoholizma, uporabe drog ali izostankov z dela. Posredujejo v konfliktih med sodelavci in delodajalci, urejajo probleme v zvezi z opravljanjem delovnih nalog ali težavami v družini in podobno. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Opravljeni vsi izpiti študijskega programa (30 KT), opravljen praktikum (10 KT) in opravljena magistrska naloga z uspešnim zagovorom (20 KT).

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

URL

URL izvajalca:
https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/podiplomski-studij/magistrski/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version