Ime kvalifikacije Diplomirani socialni delavec (un)/diplomirana socialna delavka (un)Dodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja
4 leta
Kreditne točke 240 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Matura ali
  • poklicna matura v kateremkoli štiriletnem študijskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta angleščina ali nemščina (če je kandidat navedeni predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz maturitetnega predmeta zgodovina) ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje
Zdravstvo in socialna varnost
ISCED podpodročje isced podpodročje socialno delo in svetovanje
Raven kvalifikacije

SOK 7
EOK 6
Prva stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • poznavanje in razumevanje konceptov, teorij in fenomenov ter metod in postopkov socialnega dela. (Na primer: družbenih kontekstov, pravnih norm, inštitucij, javne politike in uprave, upravljanja človeških virov …),
  • analizo in sintezo. (Na primer: analizo družbenih fenomenov in dogajanja; sintezo področnih znanj, razumevanje povezav med težavami posameznikov in širšim družbenim kontekstom, prepoznati in odstraniti sistemske ovire …),
  • uporabo znanj, postopkov in metod. (Na primer: uporabo znanj in postopkov krepitve moči uporabnikov, skupnega iskanja in soustvarjanja podpornih mrež, soustvarjanja delovnega odnosa, zagovorništva in vključevanja deprivilegiranih ljudi …; uporabo znanj o strukturnih značilnostih marginalizacije, uporabo različnih virov podpor in pomoči; uporabo raziskovalnih metodoloških orodij; uporabo sodobnih pristopov in načel, usklajevanje delovnih nalog ter izbiro metod in načinov dela v skladu s standardi stroke.),
  • za strateško razmišljanje in ravnanje. (Na primer: skupno načrtovanje in evalvacijo, predvidevanje razvoja dogodkov, ločevanje bistvenega od nebistvenega, soustvarjanje trajnejših rešitev temeljnih problemov, zagovorniško držo ...),
  • kritično in etično (samo)refleksijo mišljenja in ravnanja. (Na primer: zavezanost poklicni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela nediskriminatornosti in večkulturnosti, refleksijo lastne udeleženosti.),
  • prepoznavanje, razumevanje in odzivanje na raznolikosti. (Na primer: osvetljevanje lastnih predsodkov in diskriminatornih ravnanj, prepoznavanje rasističnih in diskriminatornih ravnanj in družbenih ideologij ter aktivno delovanje proti njim, prožno delovanje v različnih družbenih in kulturnih okoljih; prepoznavanje, zapisovanje in dokumentiranje osebnih zgodb uporabnikov/njihovih težav, potreb, ciljev, virov itn./, razlik med njimi ter odzivanje nanje.),
  • prepoznavanje in razumevanje človekovih stisk in kriz, vezanih na družbeno in osebno pogojene okoliščine. (… v življenju posameznikov, družinah, skupinah, kolektivih, skupnostih …),
  • soustvarjanje želenih razpletov z upoštevanjem perspektive uporabnika. (Sposobnosti spremljanja in uravnavanja okoliščin, kakršne so artikulacija dotlej nereflektiranih konfliktov, vzpostavljanje delovnega odnosa in osebnega stika, skupnega opredeljevanja problema in želene rešitve, vodenje pogovora v smeri dogovorjenih želenih razpletov, pogajanja ...),
  • veščine komuniciranja. (Sposobnosti sporočanja, poslušanja, povzemanja, pisnega izražanja, javnega predstavljanja in argumentiranja, govornega izražanja, jasnega, aktivnega, argumentiranega nastopanja, uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij …),
  • inovativnost. (Sposobnost (so)ustvarjanja izvirnih ali drugačnih konceptov, rešitev, postopkov - namesto doslej utečenih in v danih razmerah neučinkovitih postopkov.),
  • timsko, skupinsko in projektno delo. (Pripravljenost na sodelovanje, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine, sposobnost sodelovanja in zastopanja stališč stroke v interdisciplinarnem okolju ...),
  • mreženje. (Na primer: navezovanje stikov v organizaciji in zunaj nje, obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov, spretnost uporabe omrežij v kontekstu obravnavanega problema …),
  • skupno vodenje in soupravljanje. (Na primer sposobnosti koordiniranja, organiziranja, svetovanja, vodenja … z uporabniki in poklicnimi sodelavci.),
  • delovanje v mednarodnem in pluralnem strokovnem okolju. (Na primer sposobnosti razumevanja globalnih procesov, artikulacije in zastopanja stroke v mednarodnem okolju, delovanja v mednarodnih strokovnih telesih, pisanja in objavljanja v mednarodnih publikacijah …),
  • profesionalnost: sposobnost profesionalne discipline, skrb za lastni profesionalni razvoj, za razvoj, uveljavljanje in ugled stroke ter posredovanje znanja,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poznavanje in dosledno uporabo jezika SD,
  • soustvarjanje izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z uporabniki in drugimi udeleženci na konkretnem področju SD,
  • razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na konkretnem področju SD,
  • znanje in razumevanje zgodovine razvoja strokovnih pojmov in praks na konkretnem področju SD,
  • kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov na konkretnem področju SD,
  • v izvirnih projektih podpore in pomoči povezati izkušnje uporabnikov z doktrino stroke SD tako, da bo zanje uporabna,
  • znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na konkretnem področju SD,
  • poznavanje in uporabo prispevka za SD pomembnih drugih strok (sociologija, psihologija, antropologija, pedagogika, pravo idr.),
  • poznavanje in soustvarjanje inovacij in inovativnih strokovnih pristopov na konkretnem področju SD,
  • prepoznavanje in obvladovanje lastnih občutkov in iskanje pomoči zase,
  • vzdrževanje in zagovarjanje strokovne avtonomije SD v dialogu z različnimi akterji, institucijami in javnostjo,
  • analizo družbenega konteksta in varovanje virov, podporo integrativnim procesom ter soustvarjanje sprememb v skupnosti v sodelovanju s skupnostjo,
  • znanja in spretnosti za skupno analizo potreb in načrtovanje ter soustvarjanje ustreznih storitev na konkretnem področju SD,
  • spretnosti in znanja za omogočanje dostopa do pomembnih virov ter sredstev in uporabo omrežij na konkretnem področju SD,
  • zmožnost argumentiranega razpravljanja in soustvarjanja želenih razpletov (npr. rešitev problemov) na konkretnem področju SD,
  • znanje in vzpostavljanje prvega stika in delovnega odnosa na konkretnem področju SD,
  • znanje in pogovarjanje (spoznavanje, pogajanje, dogovarjanje), vodenje razgovora v smeri želenih razpletov na konkretnem področju SD,
  • znanje in beleženje in dokumentiranje na konkretnem področju SD,
  • soustvarjanje pristopov in metod dela glede na individualne potrebe uporabnikov,
  • soupravljanje s tveganjem na konkretnem področju SD,
  • sodelovanje v superviziji, interviziji in drugih oblikah podpore svoji lastni praksi socialnega dela znotraj svoje učne skupine oz. na terenu,
  • strokovno refleksijo lastne prakse na konkretnem področju SD,
  • raziskovanje in refleksijo osebne vpletenosti sodelujoče - ga v postopke SD,
  • udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v SD,
  • kritično vrednotenje implikacij problemov kulture, rase, spola, starosti, različnih sposobnosti, spolne usmeritve za SD,
  • avtonomijo v izvedbi posameznih nalog v profesionalni praksi SD,
  • prevzemanje etične in profesionalne odgovornosti biti socialna delavka, delavec,
  • uporabo raziskovalnih postopkov in metod za izvajanje raziskav,
  • kritično in samokritično presojo ter vrednotenje izvedenih raziskav,
  • pridobivanje novih informacij, analizo podatkov in interpretacijo rezultatov,
  • uporabo znanj o pristopih evalvacijskega raziskovanja za pripravo načrta evalvacije.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik. Pogoji za prehod v višji letnik študija socialnega dela so vsi opravljeni izpiti predhodnega letnika.

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Študent uspešno zaključi študij, ko ima opravljene vse izpite študijskega programa (180 KT), opravljeno praktično usposabljanje (50 KT) in opravljeno diplomsko delo z uspešnim zagovorom (10 KT).