Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Doktor znanosti/doktorica znanostiDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Doktorat
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Doktorsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
Končana najmanj visoka izobrazba s področja socialnega dela ali izjemoma druge smeri, in sicer:
  • študijski program druge stopnje ali
  • univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, ali
  • študijski program, ki izobražuje za poklic, urejen z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 kreditnih točk (po ECTS), ali
  • študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe (takim kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk) ali
  • študijski program za pridobitev specializacije po končanem visokošolskem strokovnem programu (takim kandidatom se pred vpisom v doktorski študijski program INDOSOW določijo študijske obveznosti s študijskega programa druge stopnje »socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spolov« v obsegu 30 kreditnih točk, in sicer pri predmetih »metodologija kritičnega raziskovanja v socialnem delu« in »praktikum – terensko delo«).
Posebni pogoj je znanje angleškega jezika.
ISCED področje ISCED področje:
Zdravstvo in socialna varnost
ISCED podpodročje isced podpodročje: socialno delo in svetovanje
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 10
Raven EOK: EOK 8
Raven EOVK: Tretja stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za: 
(splošne kompetence)
  • kreativno in samostojno znanstvenoraziskovalno delo in reševanje znanstvenih problemov,
  • analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in posledic s področja socialnega dela in socialne politike,
  • reflektirano obravnavo in uporabo kritičnih, mednarodnih in primerjalnih perspektiv, tako pri obravnavi in analizi znanstvenih tekstov kot tudi pri vodenju lastnega raziskovalnega dela,
  • razumevanje in kritično presojo pri reševanju zahtevnih in kompleksnih znanstvenoraziskovalnih vprašanj,
  • uporabo zahtevnih raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
  • poglobljena teoretska znanja na področjih komparativne metodologije, teorij socialnega dela in primerjalne perspektive na področju študij raznovrstnosti v socialnem delu,
  • delovanje v mednarodnem okolju, ima razvite komunikacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti,
  • uporabo znanja v praksi,

(predmetnospecifične kompetence)

  • reševanje zahtevnejših znanstvenih problemov z uporabo metod in postopkov s področja socialnega dela,
  • uporabo primerjalne analize znotraj raziskav pri socialnem delu in socialni politiki,
  • zgodovinske, kritične in interdisciplinarne analize znotraj izbranih področij discipline socialnega dela in socialne politike,
  • koherentno obvladanje podanega znanja s področja socialnega dela in socialne politike,
  • povezovanje znanja z različnih področij in aplikacije,
  • razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihovo uporabo v reševanju konkretnih delovnih problemov,
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenem strokovnem področju.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.

Opis poklica

Kratek opis

Socialni delavec dela z ljudmi, ki se v vsakdanjem življenju soočajo z najrazličnejšimi socialnimi problemi, težavami ter stiskami in jim pomaga pri iskanju rešitev.

Kaj delavec običajno dela

Socialni delavci delajo z ljudmi, ki se v vsakdanjem življenju soočajo z najrazličnejšimi socialnimi problemi, težavami ter stiskami in jim pomagajo pri iskanju rešitev iz stiske. Delo socialnih delavcev delimo glede na starostno obdobje ljudi, s katerimi se ukvarjajo, vrsto socialne problematike, uporabo metod in tehnik pri delu, vrsto izvajane storitve, vrsto socialno varstvene organizacije ter glede na sistemsko področje, v okviru katerega izvajajo svoje delo. Gre za področja socialnega varstva, šolstva, zdravstva, pravosodja ali gospodarstva. Glede na starost ljudi razlikujemo socialno delo z otroki, mladostniki in starostniki.

Značilnost socialne problematike opredeljuje delo z družino, s prizadetimi, z ljudmi, ki imajo težave z duševnim zdravjem, z odvisniki, z mladimi prekrškarji, ljudmi, ki so storili kaznivo dejanje, s trpinčenimi, z revnimi, zapuščenimi ali ljudmi brez doma, delo z umirajočimi in žalujočimi in druge vrste skupin ljudi, ki se soočajo s težavami vsakdanjega življenja. Odpravljanju stisk in težav uporabnikov so namenjene storitve:

prva socialna pomoč kot pomoč pri prepoznavanju socialne problematike in iskanju možnih rešitev
osebna pomoč kot svetovalna pomoč posamezniku in
pomoč družini in pomoč na domu, kjer socialni delavci koordinirajo različne vrste pomoči (gospodinjstvo, zdravstvena nega, socialna oskrba), ki jih uporabniki v primeru starosti, invalidnosti ali bolezni potrebujejo na svojem domu v zameno za institucionalno varstvo.

Svoje delo opravljajo v ustanovah institucionalnega varstva, v domovih za starejše in v socialno varstvenih zavodih za varstvo in usposabljanje otrok in mladostnikov s prizadetostmi. Socialni delavci sodelujejo s starši in jim svetujejo pri iskanju najprimernejših rešitev za njihovega otroka. Sodelujejo z drugimi zavodi in organizacijami, še zlasti s posebnimi socialno varstvenimi zavodi, varstveno delovnimi centri, invalidskimi podjetji in nevladnimi organizacijami s področja socialnega varstva. Delajo tudi v drugih oblikah institucionalnega varstva, kot so materinski domovi, zavetišča, krizni centri ali stanovanjske skupine. Kot strokovni delavci izdelajo individualni načrt, spremljajo njegovo izvajanje ali sodelujejo v strokovnih timih, vodijo skupinsko delo in uporabnikom svetujejo pri reševanju socialne problematike. Lahko organizirajo tabore, klube in skupine medsebojne pomoči, kjer se delo odvija po določenem programu. Socialni delavci v centrih za socialno delo sprejemajo vloge, vodijo postopke in izdajajo odločbe v zvezi z upravičenostjo do družinskih in socialno varstvenih prejemkov. Izdajajo odločbe v zvezi z namestitvami v socialno varstvene zavode in izvajajo storitve socialnega varstva. Centri za socialno delo izvajajo večino dejavnosti z družinskega področja, kot je posvojitev otrok, ureditev rejništva in skrbništva. Socialni delavci v centrih koordinirajo tudi številne programe z drugimi organizacijami s področja šolstva, zaposlovanja, zdravstva, pravosodja in nevladnih organizacij.

Socialni delavci na področju šolstva opravljajo svetovalno delo. Na področju zdravstva opravljajo dejavnosti v sklopu obravnave bolnika. Na področju pravosodja delajo kot svetovalci osebam v zaporih in ob odpustu pomagajo pri ureditvi zaposlitve. Delajo tudi kot svetovalci zaposlitve iskalcem prve zaposlitve, brezposelnim osebam in težje zaposljivim osebam. V podjetjih izvajajo svetovalno delo, posameznikom svetujejo v primerih alkoholizma, uporabe drog ali izostankov z dela. Posredujejo v konfliktih med sodelavci in delodajalci, urejajo probleme v zvezi z opravljanjem delovnih nalog ali težavami v družini in podobno. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti in izdelati ter uspešno zagovarjati doktorsko delo.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo (In druge tuje visokošolske institucije po bilateralni pogodbi s Fakulteto za socialno delo)

URL

URL izvajalca: