Diplomirani psiholog (VS) / diplomirana psihologinja (VS)
Izbrane kvalifikacije
| Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: Diplomirani psiholog (VS) / diplomirana psihologinja (VS)Dodaj v primerjalnik |
|---|---|
| Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (VS) |
| Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
| Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Visokošolsko strokovno izobraževanje |
| Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
3 leta
|
| Kreditne točke | Kreditne točke: 180 kreditnih točk |
| Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
|
| ISCED področje |
ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
|
| ISCED podpodročje | isced podpodročje: psihologija |
| Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 7 |
Splošne kompetence:
- razumevanje umeščenosti in vloge psihologije v širšem družbenem in poslovnem okolju,
- razumevanje pomena psihologije in psiholoških znanj za zagotavljanje višje kakovosti življenja v kontekstu izzivov digitalne družbe,
- poznavanje in obvladovanje osnovnih raziskovalnih metod, postopkov in procesov za namene reševanja problemov in izzivov uporabne psihologije,
- razumevanje temeljnih zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij,
- sposobnost uporabe interdisciplinarnih strokovnih znanj in spretnosti s področij uporabne psihologije in drugih sorodnih ved v praksi,
- kritično razmišljanje ter prizadevanje za kakovost in prevzemanje odgovornosti za lastno delo,
- razvijanje socialnih in komunikacijskih kompetenc ter prilagodljivost za učinkovito delovanje v različnih poslovnih in socialnih okoljih ter sposobnost učinkovitega delovanja v timih,
- sposobnost refleksije lastnega dela kot ključni mehanizem strokovnega razvoja posameznika in stroke,
- oblikovanje poklicne identitete in zavezanost profesionalni etiki,
- razumevanje pomena vseživljenjskega učenja in osebne rasti za zagotavljanje ustrezne kompetentnosti na področju poklicnega delovanja,
- empatičnost in komunikacijska odprtost, občutljivost za socialne situacije ter razumevanje in spoštovanje različnosti.
Predmetno-specifične kompetence:
- uporaba poznavanje in razumevanje zgodovine in razvoja psihologije v soodvisnosti z ostalimi sorodnimi vedami in vpliv zgodovinskih spoznanj na aktualne pristope,
- razumevanje zaznavnih in spoznavnih procesov ter njihove nevrološke podlage,
- poznavanje in sposobnost analiziranja strukture in teorij osebnosti ter motivacijskih in emotivnih procesov za celovito razumevanje človekovega vedenja,
- poznavanje in razumevanje zakonitosti učenja, razvojnih značilnosti in drugih procesov, pomembnih za poučevanje in izobraževanje,
- poznavanje možnosti uporabe psiholoških spoznanj pri reševanju realnih organizacijskih problemov in uvajanju sprememb v delovnih organizacijah,
- sposobnost uporabe sodobnih smernic in pristopov upravljanja s kadri v okviru področja kadrovske psihologije,
- poznavanje in razumevanje zakonitosti in značilnosti psihičnega razvoja in upoštevanje le-teh pri delu z otroki, mladostniki in odraslimi,
- razumevanje in temeljnih zakonitosti razvojne psihologije ter dinamike kognitivnega in socialnoemocionalnega razvoja pri delu s starostniki in starajočo aktivno delovno populacijo,
- sposobnost razumevanja in analize procesov socialne interakcije, socialnega vplivanja, skupinske dinamike in drugih kolektivnih socialnopsiholoških fenomenov,
- poznavanje klasifikacije duševnih motenj in ključnih paradigem dela s klinično populacijo ter seznanjenost z mehanizmi in pristopi za krepitev duševnega zdravja,
- poznavanje, razumevanje in osnovna uporaba različnih svetovalnih in terapevtskih pristopov in tehnik,
- uporaba raziskovalnih metod in postopkov empiričnega raziskovanja psiholoških fenomenov, vključnoz ustrezno statistično obdelavo in interpretacijo kvalitativnih in kvantitativnih empiričnih podatkov,
- uporaba zakonitosti verbalnega, neverbalnega, čustvenega in odnosnega komuniciranja za krepitev medosebnih odnosov,
- uporaba konceptualnih osnov in sodobnih tehnik projektnega menedžmenta in timskega dela,
- sposobnost komuniciranja, vzpostavljanja odnosa in vodenja psiholoških razgovorov v različnih situacijah in kontekstih,
- sposobnost razumevanja in sporočanja besedil/sporočil v tujem jeziku ter poglabljanje besedišča,
- uporaba principov celostnega biopsihosocialnega modela pri načrtovanju in organiziranju ukrepov za preprečevanje bolezni ter krepitev zdravja in kakovosti življenja,
- razumevanje temeljnih teoretičnih in analitičnih konceptov, ki tematizirajo problematiko marginalnih družbenih skupin in poznavanje vloge, pomena ter načinov organiziranja aktivnosti za družbeno integracijo marginalnih skupin in posameznikov,
- razumevanje in uporaba sodobnih konceptov kadrovskega menedžmenta (menedžment generacij, menedžment starosti) v delovnem okolju,
- usposobljenost za podporo in svetovanje posameznikom in skupinam pri reševanju psihosocialnih težav/izzivov v različnih okoljih,
- sposobnost svetovanja pri organiziranju izobraževanja in učenja ob poznavanju psiholoških in socialnih značilnosti ciljne skupine uporabnikov,
- poznavanje in razumevanje vplivnih dejavnikov na obnašanje potrošnikov in procesa sprejemanja nakupnih odločitev ter zmožnost uporabe ugotovitev s področja vedenja potrošnikov pri sprejemanju poslovnih odločitev,
- razumevanje in uporaba konceptov učinkovitega vodenja in ravnanja z ljudmi za doseganje poslovne uspešnosti,
- razvoj veščin za uporabo naprednejših komunikacijskih tehnik za usmerjanje, motiviranje in vodenje različnih ciljnih skupin,
- razumevanje vloge in pomena psihologije športa v procesu priprave, tekmovanja in regeneracije športnika ali športne ekipe za večjo uspešnost,
- razvijanje in krepitev osebnih in strokovnih kompetenc načrtovanje, upravljanje in evaluacijo procesov v delovnih organizacijah, povezanih z digitalizacijo poslovnih modelov, delovnih procesov in storitev
Temeljni načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja študentov so opredeljeni v učnih načrtih študijskega programa. Natančneje jih nosilec predmeta opredeli v t. i. ocenjevalni shemi predmeta. Študenti se z ocenjevalno shemo natančneje seznanijo pred oz. ob pričetku predmeta, in sicer je objavljena v virtualnem učnem okolju pri predmetu, in pojasnjena na spletnem seminarju ob pričetku predmeta. Študentove učne izide pri predmetu se tako preveri in oceni v skladu z ocenjevalno shemo. Preverjanje in ocenjevanja bo sprotno. Študenti bodo z aktivnim sprotnim delom (opravljanjem študijskih aktivnosti) skozi predmet postopoma pridobivali končno oceno pri predmetu. Preverjanje in ocenjevanje znanja bo večinoma temeljilo na preverjanju višjih taksonomskih ravni. Struktura končne ocene pri posameznih predmetih je sestavljena iz več aktivnosti študentov in različnih kombinacij oblik in načinov preverjanja in ocenjevanja znanja. Najpogosteje je to sprotno delo z aktivnim sodelovanjem pri študijskih aktivnostih, krajši pisni izdelki (esej, referat, poročilo, dnevnik, analiza, študij primera, test ipd.), daljši pisni izdelki (aplikativna projektna naloga, seminarska naloga, aplikativna raziskovalna naloga, bloge, aplikativne ipd.), javni nastopi ali predstavitve. Pisni in ustni izpiti idr. V skladu z načeli sodobne visokošolske didaktike in v skladu s sodobnimi pristopi in metodami online poučevanja in študija visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljajo tudi alternativne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja (samoocenjevanje, vzajemno ocenjevanje, ocenjevanje skupinskega dela, računalniško podprto ocenjevanje, izpit ob odprti knjigi, portfolio …) S tem, ko posamezne aktivnosti študenti opravljajo sproti in prav tako sproti dobivajo poglobljene povratne informacije nosilca predmeta, lahko kontinuirano spremljajo svoj napredek pri doseganju ciljev povratne informacije nosilca predmeta, lahko kontinuirano spremljajo svoj napredek pri doseganju ciljev in razvoju kompetenc pri posameznem predmetu. Sistem sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, ki smo ga sistemsko uvedli na DOBA Fakulteti v študijskem letu 2009/2010, spodbuja študentovo aktivnost skozi ves čas trajanja predmeta in omogoča sprotno povratno informacijo o njegovem znanju in napredovanju. Na fakulteti ga ocenjujemo kot uspešno orodje za spremljanje napredka študentov in preverjanja doseženih učnih izidov, pa tudi kot uspešno orodje za spodbujanje in motiviranje študentov.
Študent lahko napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 32 ECTS (od 60 ECTS) 1. letnika.
Študent lahko napreduje v 3. letnik, če zbere v 2. letniku vsaj 36 ECTS (od 60 ECTS).
Diplomirani psiholog (VS) / diplomirana psihologinja (VS)
SOK 7
EOK 6
Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja psihologije komuniciranja
Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja psihologije osebnosti
Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja razvojnih študij
Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja razvojnopsiholoških študij
Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja socialne in politične psihologije
Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja vedenjske in kognitivne nevroznanosti
SOK 10 / EOK 8
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti po visokošolskem strokovnem študijskem programu. Skupaj mora študent zbrati 180 ECTS. Namesto obveznosti, povezanih z zaključno strokovno nalogo, ki so ovrednotene z 12 ECTS, lahko študent opravi dva izbirna predmeta, ovrednotena s po 6 ECTS, ki ju izbere med drugimi izbirnimi predmeti v visokošolskem strokovnem programu Uporabna psihologija. Po zaključenih obveznostih bo študent prejel diplomo in v skladu z zakonodajo prilogo k diplomi v slovenskem in angleškem jeziku.
Samostojni visokošolski zavod, Doba Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor
URL
URL izvajalca:Prihajajoči dogodek
21. srečanje EU TOOLS
V petek, 5. decembra 2025, smo se zbrali na že 21. srečanju skupine evropskih orodij transparentnosti. Dogodek je...
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane




