Primarni zavihki
Diplomirani etnolog in kulturni antropolog (un) in …/diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja (un) in …
Izbrane kvalifikacije
Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: Diplomirani etnolog in kulturni antropolog (un) in …/diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja (un) in …Dodaj v primerjalnik |
---|---|
Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN) |
Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
3 leta
|
Kreditne točke | Kreditne točke: 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
|
ISCED področje |
ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
|
ISCED podpodročje | isced podpodročje: sociologija in študiji kultur |
Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 7 |
- razumevanje besedil,
- pridobivanje in uporabo virov, znanja in informacij,
- poznavanje informacijske tehnologije,
- poznavanje znanstvenega aparata,
- sodelovanje v skupinskem delu,
- alternativne poglede in rešitve,
- usmerjenost v realno izvedljive rešitve,
- različne oblike povezovanja in prenosa znanja,
- ugotavljanje potreb okolja,
- poznavanje različnih kulturnih kontekstov, stikov ter izmenjav med ljudstvi in socialnimi skupinami,
- izražanje v medijih,
- uporabo informacijskih orodij v komunikacijskih medijih in pri administraciji,
- kooperativnost in skupinsko delo ter integracijo v delovno okolje,
- komunikacijo in usklajevanje različnih interesov,
- uporabo etičnih meril in zavezanost profesionalni etiki,
- delo z ljudmi.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik dvodisciplinarnega univerzitetnega študijskega programa mora študent v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik pa mora v celoti opraviti vse študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za drugi letnik, v skupnem obsegu 60 KT, torej skupaj za prvi in drugi letnik 120 KT.
Diplomirani etnolog in kulturni antropolog (un) in …/diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja (un) in …
SOK 7
EOK 6
magister antropologije/magistrica antropologije
Magister etnologije in kulturne antropologije/magistrica etnologije in kulturne antropologije
Magister kulturologije in antropologije/magistrica kulturologije in antropologije
Magister kulturologije/magistrica kulturologije
Magister socialne in kulturne antropologije/magistrica socialne in kulturne antropologije
SOK 8 / EOK 7
SOK 10 / EOK 8
Prikazana je možna karierna pot znotraj znotraj področja izbrane kvalifikacije. Za možnost nadaljnjega izobraževanja na višji stopnji glejte zavihek 'Prehodnost'.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Opis poklica
Kratek opis
Poglavitna skrb etnologa je etnološka dediščina, posebna zvrst kulturne dediščine, katere značilnost je poleg materialnih, tehnoloških in širših humanističnih vrednosti poudarjen interes etnološke ali narodopisne vede.
Kaj delavec običajno dela
Etnolog je strokovni delavec v službi varstva nepremične kulturne dediščine. Nepremična kulturna dediščina so: arheološka najdišča, naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti in stavbe, ki so v zvezi s pomembnimi osebami naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine. Nepremična kulturna dediščina so tudi deli tehničnih sistemov, oprema nepremičnin, ki je povezana z njihovo prvotno funkcijo in arheološke najdbe v plasteh arheološkega območja. Konservatorstvo ali neposredno varstvo kot interdisciplinarna stroka je le del dejavnosti varstva nepremične naravne in kulturne dediščine.
Etnologija je veda, ki preučuje ljudsko kulturo in način življenja vseh socialnih in poklicnih skupin na ravni sedanjosti in vsakdanjosti. Poglavitna skrb etnologa konservatorja je etnološka dediščina. To je posebna zvrst kulturne dediščine, katere značilnost je poleg čisto materialnih, tehnoloških in širših humanističnih vrednosti poudarjen interes etnološke vede. V praksi je še vedno pogosto enačena z ljudsko kulturo, ki jo razumemo kot razmeroma samostojno kulturno strukturo podložniškega razreda v fevdalizmu. Z razširitvijo predmeta sodobnega etnološkega zanimanja na kulturne pojave drugih družbenih in poklicnih skupin ter načina vsakdanjega življenja nosilcev teh kulturnih pojavov, je prišlo do vsebinske širitve pojma etnološke dediščine in preseganja anahronizma varstvene prakse. Ta razmejuje posamezne spomeniške zvrsti glede na njihove značilne lastnosti, ki izhajajo iz tradicionalnih usmeritev posameznih strok.
Varstvo etnološke dediščine zajema širok obseg opravil, ki ustvarjajo ugodne okoliščine za njeno ohranitev z rednim vzdrževanjem in ohranjanjem v izvirni in neokrnjeni obliki. Mednje uvrščamo zlasti preprečevanje posegov, ki bi spremenili lastnost, vsebino, obliko, značaj ali neposredno okolje. Varstvo etnološke dediščine omogoča njeno raziskovanje in ogled ter zagotavlja finančne in druge možnosti različnih dejavnosti za uresničitev njene poglavitne, kulturne funkcije. Zakonsko predpisane naloge etnologa konservatorja so: evidentiranje objektov in območij, inventariziranje, dokumentiranje, izdelava topografij, vrednotenje in posredovanje podatkov v Zbirni register dediščine. Pripravlja strokovne podlage za razglasitev objektov in območij kulturne dediščine za kulturni spomenik. Sodeluje pri pripravi strokovnih zasnov za varstvo dediščine, ki so obvezne sestavine urbanistično - planskih dokumentov.
Pripravlja kulturno varstvena mnenja ob postopku sprejemanja prostorskih dokumentov in kulturno varstvenih pogojev ter soglasij za posege na nepremični dediščini in v zavarovanih območjih. Vključuje se v interdisciplinarne procese prenove in vnaša na podlagi novejših strokovnih izhodišč etnološki vidik v interdisciplinarno proučevanje vseh zvrsti kulturnih spomenikov in kulturne dediščine. Za obnovitvena dela na etnoloških spomenikih izdeluje konservatorske programe in vodi njihovo obnovo. Popularizira varstvo kulturne dediščine, raziskuje, svetuje imetnikom kulturne dediščine in spomenikov, kako najprimerneje vzdrževati, obnavljati in ustrezno varstvenim zahtevam živeti v zavarovanih objektih. Etnolog konservator opravlja tudi mentorstvo pripravnikov in se strokovno izobražuje. Bolj posredno in v interdisciplinarnem smislu se ukvarja tudi z nalogami usmerjanja poselitve, prenove naselij in oblikovanja novogradenj.
Študent zaključi študij, ko opravi vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni študij pa se zaključi šele potem, ko je študent na obeh izbranih disciplinah opravil vse obveznosti, kot jih določata študijska programa in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
URL
URL izvajalca:Prihajajoči dogodek
Trenutno ni drugih prihajajočih dogodkov.
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane