Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister etnologije in kulturne antropologije in …/magistrica etnologije in kulturne antropologije in …Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen prvostopenjski dvodisciplinarni univerzitetni študijski program istih disciplin, vrednoten s 180 KT ali
  • zaključen prvostopenjski dvodisciplinarni univerzitetni študijski program istih disciplin, ovrednoten z 240 KT; pri tem se lahko kandidatom glede na opravljene obveznosti prvostopenjskega študija prizna do 60 KT ali
  • zaključen kateri koli od drugih prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov z ustreznih strokovnih področij (jezikoslovje, družboslovje, humanistika), če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT ali
  • zaključen kateri koli od drugih prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 KT ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z ustreznih strokovnih področij (jezikoslovje, družboslovje, humanistika), če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 KT.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: sociologija in študiji kultur
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • logično in abstraktno analiziranje, sintetiziranje in vrednotenje, 
  • poglobljeno izražanje znanj z obeh strokovnih področij v pisni in ustni obliki in njihovo kritično vrednotenje, 
  • kompetentno prenašanje intra- in interdisciplinarnih znanj v prakso, 
  • samostojno poglabljanje in izpopolnjevanje ter povezovanje pridobljenih znanj in usposobljenosti z različnimi strokovnimi področji, 
  • kontekstualiziranje in samostojno nadgrajevanje informacij, 
  • prenos svojih znanj in sposobnosti na druga problemska področja (sposobnost transferja), 
  • reševanje problemov, konfliktnih situacij in delovnih nalog intra- in interdisciplinarno, 
  • timsko reševanje problemov,
  • organizacijo in vodenje strokovnih skupin, 
  • (samo)evalvacijo in (samo)ocenjevanje ter kritično in celostno razmišljanje,
  • samostojno iskanje, interpretiranje in uporabo novih virov znanja na strokovnih in znanstvenih področjih,
  • strokovno in učinkovito uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in posredovanju informacij,
  • zagotavljanje kvalitete lastnega dela ter zviševanje standardov kakovosti v delovnem okolju,
  • obvladanje znanstvenega aparata, metod in tehnik etnografskega terenskega dela ter za zbiranje, evidentiranje in dokumentiranje gradiva in njegovo strokovno evalvacijo,
  • animacijsko delo na področju kulture; vodenje ali sodelovanje v slovenskih in mednarodnih (predvsem evropskih) raziskovalnih, aplikativnih in razvojnih projektih s področij dediščine, sodobne kulture, množičnih občil, oglaševanja, turizma, regionalnih razvojnih programov itd., 
  • samostojno raziskovalno in strokovno delo,
  • razumevanje transnacionalnih procesov, kulturnih raznolikosti in identitet na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, razumevanje različnih kulturnih kontekstov, stikov ter izmenjav med narodi, ljudstvi in socialnimi skupinami (posebej v evropskem merilu),
  • medkulturne primerjave ter reševanje medkulturnih problemov in konfliktov,
  • razumevanje kulturnih posebnosti različnih ljudstev in narodov v Evropi in na drugih celinah,
  • različne oblike prenosa znanja in za javno nastopanje ter komuniciranje z mediji,
  • samostojno presojo in uporabo etičnih meril in zavezanost profesionalni etiki,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poznavanje in razumevanje zgodovine vede, izvira, pomena in kritik temeljnih pojmov vede ter seznanjenost z aktualnimi dilemami in sodobnimi teoretskimi dometi vede, 
  • obvladovanje metod znanstvenoraziskovalnega analitičnega dela, razumevanje osrednjih pojmov teorije in filozofije znanosti ter glavnih teoretskih modelov za razlago empirično zbranega gradiva,
  • seznanjenost z interdisciplinarnimi pristopi in povezovanje znanja z različnih področij,
  • branje strokovnih besedil ter pisanje različnih oblik znanstvenih in strokovnih besedil,
  • metodološko in konceptualno opremljenost za kritično analizo pojmov in pojavov v domačem in tujih okoljih ter procesov na lokalni, regionalni in globalni ravni,
  • seznanjenost s preučevanjem kulture in načinov življenja ter razumevanje kulturnih, političnih in ekonomskih procesov in pojavov, 
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenih strokovnih področjih.

Ocenjevanje in zaključevanje:
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik drugostopenjskega dvodisciplinarnega študijskega programa mora študent v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 60 KT.

Magister etnologije in kulturne antropologije in …/magistrica etnologije in kulturne antropologije in …

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja antropologije

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Poglavitna skrb etnologa je etnološka dediščina, posebna zvrst kulturne dediščine, katere značilnost je poleg materialnih, tehnoloških in širših humanističnih vrednosti poudarjen interes etnološke ali narodopisne vede. 

Kaj delavec običajno dela

Etnolog je strokovni delavec v službi varstva nepremične kulturne dediščine. Nepremična kulturna dediščina so: arheološka najdišča, naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti in stavbe, ki so v zvezi s pomembnimi osebami naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine. Nepremična kulturna dediščina so tudi deli tehničnih sistemov, oprema nepremičnin, ki je povezana z njihovo prvotno funkcijo in arheološke najdbe v plasteh arheološkega območja. Konservatorstvo ali neposredno varstvo kot interdisciplinarna stroka je le del dejavnosti varstva nepremične naravne in kulturne dediščine.
Etnologija je veda, ki preučuje ljudsko kulturo in način življenja vseh socialnih in poklicnih skupin na ravni sedanjosti in vsakdanjosti. Poglavitna skrb etnologa konservatorja je etnološka dediščina. To je posebna zvrst kulturne dediščine, katere značilnost je poleg čisto materialnih, tehnoloških in širših humanističnih vrednosti poudarjen interes etnološke vede. V praksi je še vedno pogosto enačena z ljudsko kulturo, ki jo razumemo kot razmeroma samostojno kulturno strukturo podložniškega razreda v fevdalizmu. Z razširitvijo predmeta sodobnega etnološkega zanimanja na kulturne pojave drugih družbenih in poklicnih skupin ter načina vsakdanjega življenja nosilcev teh kulturnih pojavov, je prišlo do vsebinske širitve pojma etnološke dediščine in preseganja anahronizma varstvene prakse. Ta razmejuje posamezne spomeniške zvrsti glede na njihove značilne lastnosti, ki izhajajo iz tradicionalnih usmeritev posameznih strok.

Varstvo etnološke dediščine zajema širok obseg opravil, ki ustvarjajo ugodne okoliščine za njeno ohranitev z rednim vzdrževanjem in ohranjanjem v izvirni in neokrnjeni obliki. Mednje uvrščamo zlasti preprečevanje posegov, ki bi spremenili lastnost, vsebino, obliko, značaj ali neposredno okolje. Varstvo etnološke dediščine omogoča njeno raziskovanje in ogled ter zagotavlja finančne in druge možnosti različnih dejavnosti za uresničitev njene poglavitne, kulturne funkcije. Zakonsko predpisane naloge etnologa konservatorja so: evidentiranje objektov in območij, inventariziranje, dokumentiranje, izdelava topografij, vrednotenje in posredovanje podatkov v Zbirni register dediščine. Pripravlja strokovne podlage za razglasitev objektov in območij kulturne dediščine za kulturni spomenik. Sodeluje pri pripravi strokovnih zasnov za varstvo dediščine, ki so obvezne sestavine urbanistično - planskih dokumentov.
Pripravlja kulturno varstvena mnenja ob postopku sprejemanja prostorskih dokumentov in kulturno varstvenih pogojev ter soglasij za posege na nepremični dediščini in v zavarovanih območjih. Vključuje se v interdisciplinarne procese prenove in vnaša na podlagi novejših strokovnih izhodišč etnološki vidik v interdisciplinarno proučevanje vseh zvrsti kulturnih spomenikov in kulturne dediščine. Za obnovitvena dela na etnoloških spomenikih izdeluje konservatorske programe in vodi njihovo obnovo. Popularizira varstvo kulturne dediščine, raziskuje, svetuje imetnikom kulturne dediščine in spomenikov, kako najprimerneje vzdrževati, obnavljati in ustrezno varstvenim zahtevam živeti v zavarovanih objektih. Etnolog konservator opravlja tudi mentorstvo pripravnikov in se strokovno izobražuje. Bolj posredno in v interdisciplinarnem smislu se ukvarja tudi z nalogami usmerjanja poselitve, prenove naselij in oblikovanja novogradenj. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse študijske obveznosti, kot jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 60 KT. Ker gre za dvodisciplinarni študijski program, mora študent za dokončanje celotnega študija opraviti tudi vse obveznosti pri drugi disciplini, v skupnem obsegu 60 KT, skupaj torej 120 KT.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
https://etnologija.etnoinfolab.org/sl/Default.asp
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version