Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister etnologije in kulturne antropologije/magistrica etnologije in kulturne antropologijeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključena dodiplomska (prva) stopnja ustreznega strokovnega področja, to je programa etnologije in kulturne antropologije ali
  • zaključen katerikoli od dodiplomskih študijev humanistične ali družboslovne usmeritve (prva stopnja, 180 KT); študenti morajo dodatno pridobiti še 9 KT temeljnega etnološkega modula ali
  • zaključen katerikoli od dodiplomskih študijev tehnične in naravoslovne usmeritve (prva stopnja, 180 KT); študenti morajo dodatno pridobiti še 30 KT temeljnega etnološkega modula ali
  • zaključen dodiplomski študijski program, ovrednoten z 240 krediti; študenti morajo opraviti temeljni etnološki modul (9 ECTS, če so dokončali katerikoli študij na humanistični smeri ali v družboslovju, in 15 ECTS, če so končali študijski program naravoslovja ali tehnike); pri tem se jim lahko priznajo dotlej opravljene izpitne obveznosti v obsegu največ 12 KT ali
  • zaključen nebolonjski štiriletni univerzitetni program etnologije in kulturne antropologije; pri tem se študentom priznajo opravljene študijske obveznosti druge stopnje v obsegu do največ 60 kreditnih točk ali
  • zaključen študijski program visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1.1.1994 do 11.6.2004; študenti morajo dodatno pridobiti še 60 KT temeljnega etnološkega modula.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: sociologija in študiji kultur
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
  • obvladovanje znanstvenega aparata, metod in tehnik etnografskega terenskega dela ter za zbiranje, evidentiranje in dokumentiranje gradiva in njegovo strokovno evalvacijo,
  • animacijsko delo na področju kulture; vodenje ali sodelovanje v slovenskih in mednarodnih (predvsem evropskih) raziskovalnih, aplikativnih in razvojnih projektih s področij dediščine, sodobne kulture, množičnih občil, oglaševanja, turizma, regionalnih razvojnih programov itd.
  • samostojno raziskovalno in strokovno delo,
  • razumevanje transnacionalnih procesov, kulturne raznolikosti in identitet na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, razumevanje različnih kulturnih kontekstov, stikov ter izmenjav med narodi, ljudstvi in socialnimi skupinami (posebej v evropskem merilu),
  • medkulturne primerjave ter reševanje medkulturnih problemov in konfliktov,
  • razumevanje kulturnih posebnosti različnih ljudstev in narodov v Evropi in na drugih celinah,
  • različne oblike prenosa znanja in za javno nastopanje ter komuniciranje z mediji,
  • samostojno presojo in uporabo etičnih meril in zavezanost profesionalni etiki.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Pogoj za napredovanje v 2. letnik magistrskega (drugostopenjskega) študija je – v skladu s prakso t. i. enega spregledljivega pogoja – doseženih 54 KT. Med spregledljivimi pogoji pa ni izpitov iz obveznih predmetov prvega letnika – te morajo študentje brezpogojno opraviti.

Magister etnologije in kulturne antropologije/magistrica etnologije in kulturne antropologije

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja antropologije

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Poglavitna skrb etnologa je etnološka dediščina, posebna zvrst kulturne dediščine, katere značilnost je poleg materialnih, tehnoloških in širših humanističnih vrednosti poudarjen interes etnološke ali narodopisne vede. 

Kaj delavec običajno dela

Etnolog je strokovni delavec v službi varstva nepremične kulturne dediščine. Nepremična kulturna dediščina so: arheološka najdišča, naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti in stavbe, ki so v zvezi s pomembnimi osebami naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine. Nepremična kulturna dediščina so tudi deli tehničnih sistemov, oprema nepremičnin, ki je povezana z njihovo prvotno funkcijo in arheološke najdbe v plasteh arheološkega območja. Konservatorstvo ali neposredno varstvo kot interdisciplinarna stroka je le del dejavnosti varstva nepremične naravne in kulturne dediščine.
Etnologija je veda, ki preučuje ljudsko kulturo in način življenja vseh socialnih in poklicnih skupin na ravni sedanjosti in vsakdanjosti. Poglavitna skrb etnologa konservatorja je etnološka dediščina. To je posebna zvrst kulturne dediščine, katere značilnost je poleg čisto materialnih, tehnoloških in širših humanističnih vrednosti poudarjen interes etnološke vede. V praksi je še vedno pogosto enačena z ljudsko kulturo, ki jo razumemo kot razmeroma samostojno kulturno strukturo podložniškega razreda v fevdalizmu. Z razširitvijo predmeta sodobnega etnološkega zanimanja na kulturne pojave drugih družbenih in poklicnih skupin ter načina vsakdanjega življenja nosilcev teh kulturnih pojavov, je prišlo do vsebinske širitve pojma etnološke dediščine in preseganja anahronizma varstvene prakse. Ta razmejuje posamezne spomeniške zvrsti glede na njihove značilne lastnosti, ki izhajajo iz tradicionalnih usmeritev posameznih strok.

Varstvo etnološke dediščine zajema širok obseg opravil, ki ustvarjajo ugodne okoliščine za njeno ohranitev z rednim vzdrževanjem in ohranjanjem v izvirni in neokrnjeni obliki. Mednje uvrščamo zlasti preprečevanje posegov, ki bi spremenili lastnost, vsebino, obliko, značaj ali neposredno okolje. Varstvo etnološke dediščine omogoča njeno raziskovanje in ogled ter zagotavlja finančne in druge možnosti različnih dejavnosti za uresničitev njene poglavitne, kulturne funkcije. Zakonsko predpisane naloge etnologa konservatorja so: evidentiranje objektov in območij, inventariziranje, dokumentiranje, izdelava topografij, vrednotenje in posredovanje podatkov v Zbirni register dediščine. Pripravlja strokovne podlage za razglasitev objektov in območij kulturne dediščine za kulturni spomenik. Sodeluje pri pripravi strokovnih zasnov za varstvo dediščine, ki so obvezne sestavine urbanistično - planskih dokumentov.
Pripravlja kulturno varstvena mnenja ob postopku sprejemanja prostorskih dokumentov in kulturno varstvenih pogojev ter soglasij za posege na nepremični dediščini in v zavarovanih območjih. Vključuje se v interdisciplinarne procese prenove in vnaša na podlagi novejših strokovnih izhodišč etnološki vidik v interdisciplinarno proučevanje vseh zvrsti kulturnih spomenikov in kulturne dediščine. Za obnovitvena dela na etnoloških spomenikih izdeluje konservatorske programe in vodi njihovo obnovo. Popularizira varstvo kulturne dediščine, raziskuje, svetuje imetnikom kulturne dediščine in spomenikov, kako najprimerneje vzdrževati, obnavljati in ustrezno varstvenim zahtevam živeti v zavarovanih objektih. Etnolog konservator opravlja tudi mentorstvo pripravnikov in se strokovno izobražuje. Bolj posredno in v interdisciplinarnem smislu se ukvarja tudi z nalogami usmerjanja poselitve, prenove naselij in oblikovanja novogradenj. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, vključeni v individualni program. Ob dokončanju študija mora študent zbrati 120 KT z opravljenimi obveznostmi in uspešno zagovarjati magistrsko delo.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
https://etnologija.etnoinfolab.org/sl/Default.asp
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version