Primarni zavihki
Arhivirano
Magister kulturologije in antropologije/magistrica kulturologije in antropologije
Izbrane kvalifikacije
Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: Magister kulturologije in antropologije/magistrica kulturologije in antropologijeDodaj v primerjalnik |
---|---|
Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje |
Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
2 leti
|
Kreditne točke | Kreditne točke: 120 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
|
ISCED področje |
ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
|
ISCED podpodročje | isced podpodročje: sociologija in študiji kultur |
Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 8 |
- celostnega vpogleda na razvoj sodobne humanistike ter kulture in družbe nasploh,
- pregleda nad širokimi in raznovrstnimi regionalnimi kulturami, oblikami in načini življenja,
- sistematičnega pregleda nad tematskimi sklopi, ki vsak s svojega vidika analizirajo družbeno in kulturno izkušnjo od elementov materialnega kulturnega izročila do temeljnih religijskih in ostalih duhovnih pojavov,
- dela na področju humanističnih znanosti in kulture, ki oblikujejo in odlikujejo profile uglednih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih kadrov, odgovornih za upravljanje s kulturo in politiko,
- opravljanja samostojnega in kooperativnega raziskovalnega dela na področju humanistike in družboslovja, svetovanja v institucionalnih enotah centralne in lokalne ravni države, svetovanja in dela v kulturnih ustanovah, ustanovah civilne družbe, uredništvih založb, revij, dela v okviru televizijskih in radijskih ter drugih sodobnih medijev,
- razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, kritične presoje in oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov, referatov, razprav itd.),
- samostojnega študija, kritične presoje aktualnih družbenih in političnih dogodkov, razlaganja in vrednotenja političnih in družbenih fenomenov,
- razvijanja kritične in samokritične presoje, ki bo pripomogla k objektivnosti doseženih rezultatov,
- zavezanosti profesionalni etiki in etične refleksije, posebej z ozirom na problematiko etničnih skupin ter s tem povezano razumevanje vrednot in pojmov zaščite oseb in družbenih skupin ter »človekovih pravic«,
- kritičnega preverjanja pisnih in ustnih virov, informacij in analize fenomenov v lokalnem, mednarodnem in svetovnem političnem, družbenem, ekonomskem, zgodovinskem in kulturnem dogajanju ter njihove umestitve v ustrezen okvir,
- uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod,
- obvladovanja širokega razpona kvalitativnih (analiza besedil, zbiranje avto/biografskih pripovedi,pol/ne/strukturirani intervjuji, idr.) in kvantitativnih (telefonsko, terensko, spletno,pisno anketiranje, analiza socialnih omrežij idr.) metod raziskovanja,
- nenehnega razvijanja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, sposobnosti oblikovanja kritičnih in samostojnih besedil ter javnega nastopanja,
- pregleda nad regionalnim kulturnim prostorom na stičišču različnih etničnih skupin, kultur in identitet, v vsej njihovi pisanosti in prepletanju,
- poznavanja etnoloških teorij o oblikovanju slovenskega etničnega prostora v stiku s sosednjimi prostori,
- razumevanja notranjih in zunanjih gibal pretekle in sodobne disciplinarne identitete,
- poznavanja teorije, metodologije in izsledkov etnoloških in antropoloških raziskav družbene kulture v Sloveniji in zamejstvu ter njihove terminologije, teoretičnih konceptov in metodologij,
- samostojnega raziskovanja kulturnih pojavov in upoštevanja kulturne pestrosti in različnosti, ki je značilna za regionalni prostor,
- poznavanja metod zbiranja, vrednotenja ter interpretiranja podatkov, pridobljenih na terenu ali v literaturi ter oblikovanja tekstov in videofilmov za publiciranje rezultatov,
- vključevanja v druge humanistične in družboslovne študije ali pa v kulturološko, politično in družboslovno delo meddisciplinarnega značaja pri preučevanju načina življenja, ustvarjanja in mišljenja različnih etnij,
- razumevanja najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,
- samostojnega tolmačenja najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,
- samostojnega povezovanja in posredovanja ter prevajanja informacij z omenjenih področij,
- razumevanja in vrednotenja informacij (navajen je hitro interpretirati, kontekstualizirati in poenostaviti informacijo in jo narediti razumljivo širši javnosti),
- multikulturalne in medkulturne kompetence (uspešno se giblje med različnimi kulturami in se v multietničnosti počuti doma),
- razumevanja in strokovne in vodstvene pomoči pri reševanju družbenih problemov (staranje, konflikt, odtujevanje, bolezni, migracije ...),
- sintetične interpretavitvne povezave med terenskim in teoretičnim proučevanjem kulturnih pojavov,
- vsestranske komunikacije in literarnosti (poznavanje navad ljudi in njihovih medčloveških odnosov, svet razume skozi več jezikov in več kultur),
- kompleksne analize podatkov,
- poglobljenega znanja in razumevanja o nastanku, zgodovini in utemeljitvi kulturnih študijev,
- poznavanja in razumevanja splošne strukture kulturnih študijev in antropologije, njune medsebojne navezave ter razmerja do njunih poddisciplin,
- koherentnega obvladovanja temeljnih znanj s področja kulturnih študijev ter zmožen povezovanja le–teh z znanji z drugih področij,
- reševanja konkretnih problemov, ki se mu bodo zastavljali pri delu, pri čemer bo lahko uporabljal ustrezna znanja, znanstvene metode in veščine, ki si jih je pridobil v času študija,
- umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst kulturnih študijev oz. antropologije,
- uporabe metode kritične analize,
- razumevanja razvoja različnih teorij s svojega področja ter drugih relevantnih področij ter zmožen uporabe teh teorij pri reševanju konkretnih delovnih problemov,
- uporabe najnovejše informacijsko–komunikacijske in medijske tehnologije, ki je relevantna za področje kulturnih študijev in antropologije,
- poznavanja kulturne regionalizacije slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na sredozemskem delu Slovenije,
- uvida v prepoznavanje etnoloških vidikov posameznih sestavin materialne dediščine, v njihovo ustrezno vrednotenje in spoznavanje normativnih usmeritev na tem področju,
- poznavanja teorije in metodologije etnološkega preučevanja družbene kulture (družina, sorodstvo, sosedstvo) v posamičnih krajih in pokrajinah (Istra, Kambreško, Beneška Slovenija,Kanalska dolina, Ljubljana, Prekmurje, Porabje) v 20. stoletju,
- izdelovanja terenske vizualne dokumentacije pri raziskovalnem delu, vključno s snemanjem, popisovanjem, shranjevanjem, analiziranjem in interpretiranjem,
- obdelovanja in urejanja dokumentarnega gradiva (dokumentiranja, sestavljanja kronologij, klasificiranja, indeksiranja), analiziranja, interpretiranja in aplikacij biografskega gradiva (v šoli, muzejih, medijih),
- poznavanja prakse etnoloških oddelkov muzejev, zavodov za varstvo kulturne dediščine in raziskovalnih ustanov ter manjšinskih znanstvenih in kulturnih ustanov v Istri in Italiji,
- razumevanja prostorskih vidikov dediščine, razbiranja in prepoznavanja prostorskih zakonitosti v konkretnih okoljih in spoznavanja izkušenj za sodelovanje pri upravljanju s prostorom,
- poznavanja smernic izobraževalnega programa organizacije ICOMOS iz Colomba 1993 za usklajeno interdisciplinarno izobraževanje različnih disciplin sodelujočih pri kompetentnem delu z dediščino.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 54 KT, pri čemer mora opraviti vse temeljne predmete izbrane smeri.
Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)
Opis poklica
Kratek opis
Kot poznavalec kulturnih razsežnosti človekovega delovanja antropolog deluje pri raziskovanju jezika, spolov, človekovih pravic, zdravstvene kulture, religij, življenja v urbanih okoljih in množične kulture.
Kaj delavec običajno dela
Antropolog opravlja različne dejavnosti, ki temeljijo na sposobnostih kritičnega in analitičnega mišljenja, poznavanju temeljnih zakonitosti delovanja družbe in kulture ter na metodoloških znanjih in veščinah.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
URL
URL izvajalca:Prihajajoči dogodek
Trenutno ni drugih prihajajočih dogodkov.
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane