Ime kvalifikacije Magister kulturologije in antropologije/magistrica kulturologije in antropologijeDodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
2 leti
Kreditne točke 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Diploma na študijskem programu 1. stopnje s področja filozofije, zgodovine, sociologije, umetnostne zgodovine, sociologije kulture in umetnosti oziroma na drugem študijskem programu 1. stopnje s področja humanistike in družboslovja ali na ekvivalentnem tujem študijskem programu ali
  • diploma na študijskem programu 1. stopnje z drugih področjih ali ekvivalentnem tujem programu, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti v višini 60 kreditnih točk po ECTS, in sicer z dodatnimi študijskimi obveznostmi iz naslednjih predmetov:
  • za smer Antropologija: Antropologija Sredozemlja, Kultura in družba, Praktikum raziskovalnih terenov, Teorije in metode socialne in kulturne antropologije, Elementi zgodovinske antropologije, Regionalne etnografije: Amerika, Identiteta in večkulturnost, Transferji vednosti: memorija, izobraževanje, prevajanje, kultura ter dva izmed navedenih diferencialnih predmetov za smer Kulturni študiji;
  • za smer Kulturni študiji: Filozofski temelji humanističnih ved, Uvod v kulturne študije, Zgodovina kulturnih formacij, Semiotika kulture, Kritična teorija družbe, Sociologija vsakdanjega življenja, Psihoanaliza in kultura, Študije spolov ter dve izmed navedenih dodatnih študijskih obveznosti za smer Antropologija.
  • diploma na drugem dosedanjem univerzitetnem študijskem programu (sprejet pred 11. 6. 2004) ali ekvivalentnem tujem programu, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti v višini 60 kreditnih točk po ECTS, in sicer z dodatnimi študijskimi obveznostmi iz predmetov, ki so navedeni v 2. alineji ali
  • diploma na dosedanjem visokošolskem študijskem programu (sprejet pred 11. 6. 2004), če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti v višini 60 kreditnih točk po ECTS, in sicer z dodatnimi študijskimi obveznostmi iz predmetov, ki so navedeni v 2. alineji.
ISCED področje ISCED področje
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje sociologija in študiji kultur
Raven kvalifikacije

SOK 8
EOK 7
Druga stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • celostnega vpogleda na razvoj sodobne humanistike ter kulture in družbe nasploh,
  • pregleda nad širokimi in raznovrstnimi regionalnimi kulturami, oblikami in načini življenja,
  • sistematičnega pregleda nad tematskimi sklopi, ki vsak s svojega vidika analizirajo družbeno in kulturno izkušnjo od elementov materialnega kulturnega izročila do temeljnih religijskih in ostalih duhovnih pojavov,
  • dela na področju humanističnih znanosti in kulture, ki oblikujejo in odlikujejo profile uglednih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih kadrov, odgovornih za upravljanje s kulturo in politiko,
  • opravljanja samostojnega in kooperativnega raziskovalnega dela na področju humanistike in družboslovja, svetovanja v institucionalnih enotah centralne in lokalne ravni države, svetovanja in dela v kulturnih ustanovah, ustanovah civilne družbe, uredništvih založb, revij, dela v okviru televizijskih in radijskih ter drugih sodobnih medijev,
  • razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, kritične presoje in oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov, referatov, razprav itd.),
  • samostojnega študija, kritične presoje aktualnih družbenih in političnih dogodkov, razlaganja in vrednotenja političnih in družbenih fenomenov,
  • razvijanja kritične in samokritične presoje, ki bo pripomogla k objektivnosti doseženih rezultatov,
  • zavezanosti profesionalni etiki in etične refleksije, posebej z ozirom na problematiko etničnih skupin ter s tem povezano razumevanje vrednot in pojmov zaščite oseb in družbenih skupin ter »človekovih pravic«,
  • kritičnega preverjanja pisnih in ustnih virov, informacij in analize fenomenov v lokalnem, mednarodnem in svetovnem političnem, družbenem, ekonomskem, zgodovinskem in kulturnem dogajanju ter njihove umestitve v ustrezen okvir,
  • uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod,
  • obvladovanja širokega razpona kvalitativnih (analiza besedil, zbiranje avto/biografskih pripovedi,pol/ne/strukturirani intervjuji, idr.) in kvantitativnih (telefonsko, terensko, spletno,pisno anketiranje, analiza socialnih omrežij idr.) metod raziskovanja,
  • nenehnega razvijanja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, sposobnosti oblikovanja kritičnih in samostojnih besedil ter javnega nastopanja,
  • pregleda nad regionalnim kulturnim prostorom na stičišču različnih etničnih skupin, kultur in identitet, v vsej njihovi pisanosti in prepletanju,
  • poznavanja etnoloških teorij o oblikovanju slovenskega etničnega prostora v stiku s sosednjimi prostori,
  • razumevanja notranjih in zunanjih gibal pretekle in sodobne disciplinarne identitete,
  • poznavanja teorije, metodologije in izsledkov etnoloških in antropoloških raziskav družbene kulture v Sloveniji in zamejstvu ter njihove terminologije, teoretičnih konceptov in metodologij,
  • samostojnega raziskovanja kulturnih pojavov in upoštevanja kulturne pestrosti in različnosti, ki je značilna za regionalni prostor,
  • poznavanja metod zbiranja, vrednotenja ter interpretiranja podatkov, pridobljenih na terenu ali v literaturi ter oblikovanja tekstov in videofilmov za publiciranje rezultatov,
  • vključevanja v druge humanistične in družboslovne študije ali pa v kulturološko, politično in družboslovno delo meddisciplinarnega značaja pri preučevanju načina življenja, ustvarjanja in mišljenja različnih etnij,
(predmetnospecifične kompetence)
  • razumevanja najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,
  • samostojnega tolmačenja najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,
  • samostojnega povezovanja in posredovanja ter prevajanja informacij z omenjenih področij,
  • razumevanja in vrednotenja informacij (navajen je hitro interpretirati, kontekstualizirati in poenostaviti informacijo in jo narediti razumljivo širši javnosti),
  • multikulturalne in medkulturne kompetence (uspešno se giblje med različnimi kulturami in se v multietničnosti počuti doma),
  • razumevanja in strokovne in vodstvene pomoči pri reševanju družbenih problemov (staranje, konflikt, odtujevanje, bolezni, migracije ...),
  • sintetične interpretavitvne povezave med terenskim in teoretičnim proučevanjem kulturnih pojavov,
  • vsestranske komunikacije in literarnosti (poznavanje navad ljudi in njihovih medčloveških odnosov, svet razume skozi več jezikov in več kultur),
  • kompleksne analize podatkov,
  • poglobljenega znanja in razumevanja o nastanku, zgodovini in utemeljitvi kulturnih študijev,
  • poznavanja in razumevanja splošne strukture kulturnih študijev in antropologije, njune medsebojne navezave ter razmerja do njunih poddisciplin,
  • koherentnega obvladovanja temeljnih znanj s področja kulturnih študijev ter zmožen povezovanja le–teh z znanji z drugih področij,
  • reševanja konkretnih problemov, ki se mu bodo zastavljali pri delu, pri čemer bo lahko uporabljal ustrezna znanja, znanstvene metode in veščine, ki si jih je pridobil v času študija,
  • umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst kulturnih študijev oz. antropologije,
  • uporabe metode kritične analize,
  • razumevanja razvoja različnih teorij s svojega področja ter drugih relevantnih področij ter zmožen uporabe teh teorij pri reševanju konkretnih delovnih problemov,
  • uporabe najnovejše informacijsko–komunikacijske in medijske tehnologije, ki je relevantna za področje kulturnih študijev in antropologije,
  • poznavanja kulturne regionalizacije slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na sredozemskem delu Slovenije,
  • uvida v prepoznavanje etnoloških vidikov posameznih sestavin materialne dediščine, v njihovo ustrezno vrednotenje in spoznavanje normativnih usmeritev na tem področju,
  • poznavanja teorije in metodologije etnološkega preučevanja družbene kulture (družina, sorodstvo, sosedstvo) v posamičnih krajih in pokrajinah (Istra, Kambreško, Beneška Slovenija,Kanalska dolina, Ljubljana, Prekmurje, Porabje) v 20. stoletju,
  • izdelovanja terenske vizualne dokumentacije pri raziskovalnem delu, vključno s snemanjem, popisovanjem, shranjevanjem, analiziranjem in interpretiranjem,
  • obdelovanja in urejanja dokumentarnega gradiva (dokumentiranja, sestavljanja kronologij, klasificiranja, indeksiranja), analiziranja, interpretiranja in aplikacij biografskega gradiva (v šoli, muzejih, medijih),
  • poznavanja prakse etnoloških oddelkov muzejev, zavodov za varstvo kulturne dediščine in raziskovalnih ustanov ter manjšinskih znanstvenih in kulturnih ustanov v Istri in Italiji,
  • razumevanja prostorskih vidikov dediščine, razbiranja in prepoznavanja prostorskih zakonitosti v konkretnih okoljih in spoznavanja izkušenj za sodelovanje pri upravljanju s prostorom,
  • poznavanja smernic izobraževalnega programa organizacije ICOMOS iz Colomba 1993 za usklajeno interdisciplinarno izobraževanje različnih disciplin sodelujočih pri kompetentnem delu z dediščino.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 54 KT, pri čemer mora opraviti vse temeljne predmete izbrane smeri.

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

URL

http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/2-stopnja/kulturni-studiji-in-antropologija [2]