Primarni zavihki
Diplomirani novinar (un)/diplomirana novinarka (un)
Izbrane kvalifikacije
| Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: Diplomirani novinar (un)/diplomirana novinarka (un)Dodaj v primerjalnik |
|---|---|
| Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN) |
| Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
| Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
| Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
3 leta
|
| Kreditne točke | Kreditne točke: 180 kreditnih točk |
| Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
Pogoji za vpis v 1. letnik so:
Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
|
| ISCED področje |
ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
|
| ISCED podpodročje | isced podpodročje: novinarstvo in medijske študije |
| Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 7 |
Splošne kompetence:
- poznavanje in razumevanje novinarstva
- sposobnost teoretske analize in sinteze
- sposobnost kritičnega mišljenja in pojasnjevanja
- sposobnost uporabe znanja v praksi
- sposobnost načrtovanja in odločanja
- sposobnost sodelovanja v interdisciplinarni skupini
- ustno in pisno komuniciranje v maternem jeziku
- znanje dveh tujih jezikov
- medijska pismenost
- razumevanje raznolikosti in multikulturnosti
- delo z računalnikom in računalniških orodji
Predmetno-specifične kompetence:
Disciplinarno-specifične kompetence so:
- poznavanje najpomembnejših pristopov komunikologije kot znanstvene discipline
- poznavanje glavnih teorij in metod na področju komunikologije
- poznavanje glavnih vidikov struktur in procesov družbenega komuniciranja
- sposobnost uporabe glavnih raziskovalnih pristopov ter metod in tehnik v komunikološkem raziskovanju z IKT podporo
- oblikovanje osnovnih raziskovalnih načrtov in izvajanje raziskav v sodelovanju z drugimi.
- profesionalna, odgovorna in kritična predstavitev raziskovalnih rezultatov v ustni in pisni obliki
- poznavanje, razumevanje in upoštevanje etičnih načel v raziskovanju
- poznavanje, razumevanje in uporaba pojmovnega aparata s področja medijskih študij in komunikologije
- sposobnost analize empiričnih fenomenov s pomočjo teoretskih konceptov in pojasnjevanje različnih vidikov medijske simbolne moči
- poznavanje in analiziranje osnovnih tehnik odnosov z javnostmi
- profesionalno, odgovorno in kritično vrednotenje odnosov z javnostmi
- osnove strokovnega svetovanja na področju odnosov z javnostmi
Predmetno-specifične kompetence, pridobljene po letnikih študija, ki diplomanta novinarstva razlikujejo od diplomantov drugih programih na Fakultete za družbene vede:
Prvi letnik
- poznavanje in razumevanje razvoja novinarstva skozi različna zgodovinska obdobja
- sposobnost pojasnjevanja razvoja novinarstva prek ključnih tematik in konceptov
- sposobnost kontekstualizacije sprememb v novinarstvu skozi analizo institucij in procesov
- sposobnost razumevanja in pojasnjevanja kontingentno in stalno spremenljive narave novinarstva
- sposobnost uporabe znanja o zgodovinskem razvoju novinarstva pri lastnem analitičnem in raziskovalnem delu
- poglabljanje znanja slovenskega jezika
- poznavanje temeljnih normativnih priročnikov slovenskega jezika in drugih jezikovnih virov
- razumevanje jezikovne členjenosti in načrtnih odstopov od norme
- sposobnost kritičnega vrednotenja jezikovne podobe različnih vrst besedil
- poznavanje opredelitev novinarstva in razumevanje njegovega poslanstva v družbi
- sposobnost ocenjevanja in uporabe objavne vrednosti dogodkov in informacij
- poznavanje temeljnih prvin novinarskega diskurza
- obvladovanje osnovnih tehnik preverjanja informacij in sposobnost kritičnega ovrednotenja virov
- poznavanje osnovnih orodij novinarske samoregulacije v slovenskem novinarstvu in medijih
- sposobnost kritičnega razumevanja, analize in vrednotenja novinarstva kot proizvodnje vednosti
- sposobnost samostojnega in odgovornega novinarskega dela pri zbiranju informaciji, njihovi obdelavi in upovedovanju prispevkov
- sposobnost tvorjenja novinarskih prispevkov skladno z jezikovnimi in besedilnimi normami osnovnih novinarskih vrst in žanrov: vest, anketa, poročilo in članek
- sposobnost analiziranja in vrednotenja lastnega novinarskega dela
Drugi letnik
- sposobnost prepoznavanja etičnih kršitev in dilem v novinarski praksi
- poznavanje in razumevanje etičnih vrednot, norm, konvencij, pravic in dolžnosti novinarjev
- sposobnost sistematično in utemeljeno reševati dileme, povzročene s kolizijo med svobodo izražanja in pravico do zasebnosti
- sposobnost sodelovanja v kritični, argumentirani in strpni razpravi o etičnih vprašanjih
- sposobnost potencialnega vpliva svojih odločitev pri etičnih vprašanjih
- poznavanje temeljnih principov in mehanizmov medijske regulacije
- razumevanje in poznavanje ključnih področij medijske regulacije skozi čas in v različnih sistemih
- razumevanja medijskega delovanja in medijskega reguliranja v razmerju do politike, ekonomije in družbe nasploh
- sposobnost analize posameznih medijskih sistemov in politik
- poznavanje, razumevanje in pojasnjevanje pojavov na področju svobode medijskega izražanja, medijskega in novinarskega delovanja
- poglobljeno jezikovno in stilistično znanje skozi analizo novinarskih besedil
- sposobnost razumevanja, analize in vrednotenja novinarskih besedil
- sposobnost tvorjenja kakovostnih in kompleksnih novinarskih besedil glede na tip medija in žanr
- poznavanje, razumevanje in uporaba metod novinarskega dela in sposobnost tvorjenja novinarskih prispevkov skladno z jezikovnimi in besedilnimi normami novinarskih vrst in žanrov
- poznavanje, razumevanje in uporaba metod preiskovalnega novinarstva
Tretji letnik
- poznavanje in razumevanje posebnosti radijskega medija glede na druge medije
- razumevanje kompleksnosti razlik in podobnosti med posameznimi tipi radijskih programov ter vlogami radijskih ustvarjalcev
- poznavanje in razumevanje različnih oblik novinarskega radijskega upovedovanja
- poznavanje knjižnojezikovnega govornega standarda
- sposobnost samostojnega iskanja pravorečnih podatkov v virih in njihovega apliciranja v prakso
- sposobnost govorno ustrezne interpretacije pisnih novinarskih besedil
- sposobnost izvedbe novinarskega dvogovornega diskurza
- sposobnost uporabe opreme za snemanje zvoka in programja za avdio montažo pri pripravi vsebinsko zaokroženih celot
- sposobnost kritičnega razumevanja, analize in vrednotenja televizijskega novinarstva na proizvodni, tekstovni in recepcijski ravni
- poznavanje in razumevanje televizijske fotografije in montaže za gradnjo pomena
- sposobnost uporabe televizijske snemalne opreme in programja za video montažo pri pripravi vsebinsko zaokroženih celot
- sposobnost analiziranja in vrednotenja svojega avdiovizualnega ustvarjanja
- sposobnost kritičnega razumevanja, analize in pojasnjevanja kompleksnih povezav med novinarstvom in digitalizacije
- sposobnost uporabe digitalnih orodij, ki omogočajo ustvarjanje novinarskih prispevkov v multimedijskih, nelinearnih in večslojnih oblikah
- sposobnost analiziranja in vrednotenja svojega digitalnega novinarskega ustvarjanja
- sposobnost samostojnega in skupinskega novinarskega dela za različne in prepletene medijske platforme
- sposobnost pisnega, govornega in avdio-vizualnega izražanja za radio, televizijo in digitalne medije
- sposobnost uporabljati digitalni fotoaparat, fotografski stativ in programsko opremo za obdelovanje fotografij
- sposobnost uporabljati snemalnik zvoka, mikrofon in programsko opremo za montažo in obdelavo avdia
- sposobnost uporabljati digitalno kamero, mikrofon, stativ in programsko opremo za montažo in obdelavo videa
- sposobnost uporabljati programsko opremo za pripravo grafik in animacij
- pridobljena praktična znanja za samostojno novinarsko delo v tiskanih medijih, na radiu, televiziji in digitalnih medijih
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Napredovanje v višji letnik je mogoče z opravljenimi vsaj 54 kreditnimi točkami tekočega letnika (brez posebne prošnje) in vsemi opravljenimi obveznostmi predhodnih letnikov. V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL), pa se lahko na podlagi odobrene prošnje, vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili vsaj 48 kreditnih točk tekočega letnika in imajo opravljene vse obveznosti predhodnih letnikov.
Diplomirani novinar (un)/diplomirana novinarka (un)
SOK 7
EOK 6
V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.
SOK 8 / EOK 7
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Opis poklica
Kratek opis
Novinarjev izdelek je objavljena informacija v pisnem, televizijskem ali elektronskem množičnem mediju. Od njene pravočasnosti, zanimivosti, točnosti in pomembnosti je odvisno zadovoljstvo bralcev, poslušalcev in gledalcev.
Kaj delavec običajno dela
Novinarsko delo je med najbolj razgibanimi in raznolikimi, saj ne obsega samo različnih delovnih nalog in predmetov dela, ampak ga je mogoče opravljati tudi z različnimi sredstvi in načini sporočanja. Najbolj zgoščena označba bi bila: zbiranje, obdelava in objava sporočil v javnih medijih. Novinar zbira sporočila na dveh ravneh:
stalno s spremljanjem drugih medijev in v neposrednih stikih, ko kopiči v spominu in osebni dokumentaciji splošne ali posebne informacije, za širjenje in utrjevanje svoje splošne razgledanosti in jezikovne kulture ter za temeljitejše poznavanje ožjega tematskega področja, za katerega je specializiran
občasno in usmerjeno ob dogovorjenih priložnostih na pogovorih in tiskovnih konferencah, z neposrednim spremljanjem dogodka (seje, zborovanja, državnega obiska, otvoritve, predstave ali tekme), prek gradiv za seje, pisem bralcev, sporočil za javnost in podobnih pisnih virov, ali s poizvedovanjem na prizoriščih ali pri pričevalcih.
Pri zbiranju informacij si mora zagotoviti odgovore na osnovna novinarska vprašanja: kdo? kaj? kdaj? kje? kako? Pa tudi - odvisno od razpoložljivega prostora oziroma časa na: zakaj? s kakšnimi posledicami? Obdelava sporočil poteka v obliki:
izbora pomembnih informacij
usmeritve na bistveno
izbire najustreznejše oblike sporočanja
interpretacije, presoje in preverjanja zbranih dejstev
do končnega artikuliranja - ubesedovanja, zapisa oziroma montaže.
Pri tem se novinar posvetuje in sodeluje z urednikom, redaktorjem, lektorjem, snemalcem, montažerjem, tehničnim urednikom oziroma režiserjem in drugimi sodelavci. Njihovo število je odvisno od medija, v katerem dela, pogosto pa prevzema tudi del njihovih opravil. Sestavljanje opravil in nalog je najpogostejše pri dopisnikih, saj ne morejo računati na storitve uredniških služb in sodelavcev. Posebne zahteve ima novinarstvo na radiu in še posebej na televiziji, ki ima več izraznih sredstev, poleg besed tudi sliko z grafično opremo in zvok. Pri nas so sorazmerno redki novinarji-tv snemalci, pač pa časopisni novinarji pogosto posegajo tudi na področje poklica fotoreporterja.
Študent zaključi študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk iz predmetnika oz. priznanih obveznosti.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
URL
URL izvajalca:Prihajajoči dogodek
Trenutno ni drugih prihajajočih dogodkov.
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane