Ime kvalifikacije | Diplomirani novinar (un)/diplomirana novinarka (un)Odstrani iz primerjalnika [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Pogoji za vpis v 1. letnik so:
Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
|
ISCED področje |
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
Splošne kompetence:
- poznavanje in razumevanje novinarstva
- sposobnost teoretske analize in sinteze
- sposobnost kritičnega mišljenja in pojasnjevanja
- sposobnost uporabe znanja v praksi
- sposobnost načrtovanja in odločanja
- sposobnost sodelovanja v interdisciplinarni skupini
- ustno in pisno komuniciranje v maternem jeziku
- znanje dveh tujih jezikov
- medijska pismenost
- razumevanje raznolikosti in multikulturnosti
- delo z računalnikom in računalniških orodji
Predmetno-specifične kompetence:
Disciplinarno-specifične kompetence so:
- poznavanje najpomembnejših pristopov komunikologije kot znanstvene discipline
- poznavanje glavnih teorij in metod na področju komunikologije
- poznavanje glavnih vidikov struktur in procesov družbenega komuniciranja
- sposobnost uporabe glavnih raziskovalnih pristopov ter metod in tehnik v komunikološkem raziskovanju z IKT podporo
- oblikovanje osnovnih raziskovalnih načrtov in izvajanje raziskav v sodelovanju z drugimi.
- profesionalna, odgovorna in kritična predstavitev raziskovalnih rezultatov v ustni in pisni obliki
- poznavanje, razumevanje in upoštevanje etičnih načel v raziskovanju
- poznavanje, razumevanje in uporaba pojmovnega aparata s področja medijskih študij in komunikologije
- sposobnost analize empiričnih fenomenov s pomočjo teoretskih konceptov in pojasnjevanje različnih vidikov medijske simbolne moči
- poznavanje in analiziranje osnovnih tehnik odnosov z javnostmi
- profesionalno, odgovorno in kritično vrednotenje odnosov z javnostmi
- osnove strokovnega svetovanja na področju odnosov z javnostmi
Predmetno-specifične kompetence, pridobljene po letnikih študija, ki diplomanta novinarstva razlikujejo od diplomantov drugih programih na Fakultete za družbene vede:
Prvi letnik
- poznavanje in razumevanje razvoja novinarstva skozi različna zgodovinska obdobja
- sposobnost pojasnjevanja razvoja novinarstva prek ključnih tematik in konceptov
- sposobnost kontekstualizacije sprememb v novinarstvu skozi analizo institucij in procesov
- sposobnost razumevanja in pojasnjevanja kontingentno in stalno spremenljive narave novinarstva
- sposobnost uporabe znanja o zgodovinskem razvoju novinarstva pri lastnem analitičnem in raziskovalnem delu
- poglabljanje znanja slovenskega jezika
- poznavanje temeljnih normativnih priročnikov slovenskega jezika in drugih jezikovnih virov
- razumevanje jezikovne členjenosti in načrtnih odstopov od norme
- sposobnost kritičnega vrednotenja jezikovne podobe različnih vrst besedil
- poznavanje opredelitev novinarstva in razumevanje njegovega poslanstva v družbi
- sposobnost ocenjevanja in uporabe objavne vrednosti dogodkov in informacij
- poznavanje temeljnih prvin novinarskega diskurza
- obvladovanje osnovnih tehnik preverjanja informacij in sposobnost kritičnega ovrednotenja virov
- poznavanje osnovnih orodij novinarske samoregulacije v slovenskem novinarstvu in medijih
- sposobnost kritičnega razumevanja, analize in vrednotenja novinarstva kot proizvodnje vednosti
- sposobnost samostojnega in odgovornega novinarskega dela pri zbiranju informaciji, njihovi obdelavi in upovedovanju prispevkov
- sposobnost tvorjenja novinarskih prispevkov skladno z jezikovnimi in besedilnimi normami osnovnih novinarskih vrst in žanrov: vest, anketa, poročilo in članek
- sposobnost analiziranja in vrednotenja lastnega novinarskega dela
Drugi letnik
- sposobnost prepoznavanja etičnih kršitev in dilem v novinarski praksi
- poznavanje in razumevanje etičnih vrednot, norm, konvencij, pravic in dolžnosti novinarjev
- sposobnost sistematično in utemeljeno reševati dileme, povzročene s kolizijo med svobodo izražanja in pravico do zasebnosti
- sposobnost sodelovanja v kritični, argumentirani in strpni razpravi o etičnih vprašanjih
- sposobnost potencialnega vpliva svojih odločitev pri etičnih vprašanjih
- poznavanje temeljnih principov in mehanizmov medijske regulacije
- razumevanje in poznavanje ključnih področij medijske regulacije skozi čas in v različnih sistemih
- razumevanja medijskega delovanja in medijskega reguliranja v razmerju do politike, ekonomije in družbe nasploh
- sposobnost analize posameznih medijskih sistemov in politik
- poznavanje, razumevanje in pojasnjevanje pojavov na področju svobode medijskega izražanja, medijskega in novinarskega delovanja
- poglobljeno jezikovno in stilistično znanje skozi analizo novinarskih besedil
- sposobnost razumevanja, analize in vrednotenja novinarskih besedil
- sposobnost tvorjenja kakovostnih in kompleksnih novinarskih besedil glede na tip medija in žanr
- poznavanje, razumevanje in uporaba metod novinarskega dela in sposobnost tvorjenja novinarskih prispevkov skladno z jezikovnimi in besedilnimi normami novinarskih vrst in žanrov
- poznavanje, razumevanje in uporaba metod preiskovalnega novinarstva
Tretji letnik
- poznavanje in razumevanje posebnosti radijskega medija glede na druge medije
- razumevanje kompleksnosti razlik in podobnosti med posameznimi tipi radijskih programov ter vlogami radijskih ustvarjalcev
- poznavanje in razumevanje različnih oblik novinarskega radijskega upovedovanja
- poznavanje knjižnojezikovnega govornega standarda
- sposobnost samostojnega iskanja pravorečnih podatkov v virih in njihovega apliciranja v prakso
- sposobnost govorno ustrezne interpretacije pisnih novinarskih besedil
- sposobnost izvedbe novinarskega dvogovornega diskurza
- sposobnost uporabe opreme za snemanje zvoka in programja za avdio montažo pri pripravi vsebinsko zaokroženih celot
- sposobnost kritičnega razumevanja, analize in vrednotenja televizijskega novinarstva na proizvodni, tekstovni in recepcijski ravni
- poznavanje in razumevanje televizijske fotografije in montaže za gradnjo pomena
- sposobnost uporabe televizijske snemalne opreme in programja za video montažo pri pripravi vsebinsko zaokroženih celot
- sposobnost analiziranja in vrednotenja svojega avdiovizualnega ustvarjanja
- sposobnost kritičnega razumevanja, analize in pojasnjevanja kompleksnih povezav med novinarstvom in digitalizacije
- sposobnost uporabe digitalnih orodij, ki omogočajo ustvarjanje novinarskih prispevkov v multimedijskih, nelinearnih in večslojnih oblikah
- sposobnost analiziranja in vrednotenja svojega digitalnega novinarskega ustvarjanja
- sposobnost samostojnega in skupinskega novinarskega dela za različne in prepletene medijske platforme
- sposobnost pisnega, govornega in avdio-vizualnega izražanja za radio, televizijo in digitalne medije
- sposobnost uporabljati digitalni fotoaparat, fotografski stativ in programsko opremo za obdelovanje fotografij
- sposobnost uporabljati snemalnik zvoka, mikrofon in programsko opremo za montažo in obdelavo avdia
- sposobnost uporabljati digitalno kamero, mikrofon, stativ in programsko opremo za montažo in obdelavo videa
- sposobnost uporabljati programsko opremo za pripravo grafik in animacij
- pridobljena praktična znanja za samostojno novinarsko delo v tiskanih medijih, na radiu, televiziji in digitalnih medijih
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Napredovanje v višji letnik je mogoče z opravljenimi vsaj 54 kreditnimi točkami tekočega letnika (brez posebne prošnje) in vsemi opravljenimi obveznostmi predhodnih letnikov. V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL), pa se lahko na podlagi odobrene prošnje, vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili vsaj 48 kreditnih točk tekočega letnika in imajo opravljene vse obveznosti predhodnih letnikov.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Študent zaključi študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk iz predmetnika oz. priznanih obveznosti.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
URL