Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister novinarskih študij/magistrica novinarskih študijDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V magistrski študijski program Novinarske študije se lahko vpiše, kdor je končal: 

  • študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, humanistične vede, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini; 
  • študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.

 

ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: novinarstvo in medijske študije
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

  • poznavanje in razumevanje področja novinarskih študij 
  • sposobnost poglobljene teoretske analize in sinteze 
  • sposobnost empiričnega raziskovanja in uporabe raziskovalnih družboslovnih metod 
  • sposobnost uporabe teoretskega znanja v novinarski praksi 
  • sposobnost utemeljenega kritičnega mišljenja in pojasnjevanja 
  • sposobnost načrtovanja in odločanja v novinarskem okolju 
  • sposobnost sodelovanja v interdisciplinarni skupini 
  • normativno utemeljeno ustno in pisno komuniciranje v maternem jeziku 
  • napredna medijska pismenost 
  • razumevanje raznolikosti in multikulturnosti 
  • uporaba računalnika in računalniških orodij 

Splošne kompetence diplomanta se nadgrajuje skozi tri izbirne predmete v prvem letniku.

Predmetno-specifične kompetence:

  • teoretično, konceptualno in praktično znanje o osrednjih problemih novinarstva v sodobnih kapitalističnih družbah 
  • sposobnost kritične refleksije materialnih proizvodnih odnosov in njihovih vpliv na proizvodnjo, distribucijo in potrošnjo novinarskih vsebin 
  • sposobnost načrtovanja, vrednotenja in izvedbe raziskovalnih načrtov v povezavi z raziskovalnimi cilji, hipotezami in raziskovanimi vprašanji ter kakovostjo 
  • sposobnost uporabe kvantitativnih in kvalitativnih metod za raziskovanje problemov novinarstva 
  • sposobnost razumevanja pomena etike in profesionalnosti za prihodnost kakovostnega novinarstva v nacionalnem in globalnem kontekstu 
  • sposobnost kritičnega razumevanja, analize in vrednotenja sodobne novinarske produkcije za tisk, radio, televizijo in digitalne medije 
  • sposobnost samostojnega obvladovanja nalog in pristojnosti urednikov v obdobju medijske konvergence 
  • sposobnost uporabe teorije ter uporabe orodij za analizo in vizualizacijo kvantitativnih in kvalitativnih podatkov pri tvorjenju samostojnih novinarskih izdelkov 
  • argumentirano presojanje ustreznosti jezikovnih izbir v odvisnosti do medijske platforme in oblik novinarskega sporočanja 
  • uporaba fotografske in video opreme ter programja za video montažo in obdelavo fotografij v odnosu do konvencij sodobne novinarske produkcije.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Napredovanje v višji letnik je mogoče z opravljenimi vsaj 51 kreditnimi točkami tekočega letnika (brez posebne prošnje). V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL), pa se lahko na podlagi odobrene prošnje, vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili vsaj 42 kreditnih točk tekočega letnika.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Novinarjev izdelek je objavljena informacija v pisnem, televizijskem ali elektronskem množičnem mediju. Od njene pravočasnosti, zanimivosti, točnosti in pomembnosti je odvisno zadovoljstvo bralcev, poslušalcev in gledalcev.

Kaj delavec običajno dela

Novinarsko delo je med najbolj razgibanimi in raznolikimi, saj ne obsega samo različnih delovnih nalog in predmetov dela, ampak ga je mogoče opravljati tudi z različnimi sredstvi in načini sporočanja. Najbolj zgoščena označba bi bila: zbiranje, obdelava in objava sporočil v javnih medijih. Novinar zbira sporočila na dveh ravneh:

stalno s spremljanjem drugih medijev in v neposrednih stikih, ko kopiči v spominu in osebni dokumentaciji splošne ali posebne informacije, za širjenje in utrjevanje svoje splošne razgledanosti in jezikovne kulture ter za temeljitejše poznavanje ožjega tematskega področja, za katerega je specializiran
občasno in usmerjeno ob dogovorjenih priložnostih na pogovorih in tiskovnih konferencah, z neposrednim spremljanjem dogodka (seje, zborovanja, državnega obiska, otvoritve, predstave ali tekme), prek gradiv za seje, pisem bralcev, sporočil za javnost in podobnih pisnih virov, ali s poizvedovanjem na prizoriščih ali pri pričevalcih.

Pri zbiranju informacij si mora zagotoviti odgovore na osnovna novinarska vprašanja: kdo? kaj? kdaj? kje? kako? Pa tudi - odvisno od razpoložljivega prostora oziroma časa na: zakaj? s kakšnimi posledicami? Obdelava sporočil poteka v obliki:

izbora pomembnih informacij
usmeritve na bistveno
izbire najustreznejše oblike sporočanja
interpretacije, presoje in preverjanja zbranih dejstev
do končnega artikuliranja - ubesedovanja, zapisa oziroma montaže.

Pri tem se novinar posvetuje in sodeluje z urednikom, redaktorjem, lektorjem, snemalcem, montažerjem, tehničnim urednikom oziroma režiserjem in drugimi sodelavci. Njihovo število je odvisno od medija, v katerem dela, pogosto pa prevzema tudi del njihovih opravil. Sestavljanje opravil in nalog je najpogostejše pri dopisnikih, saj ne morejo računati na storitve uredniških služb in sodelavcev. Posebne zahteve ima novinarstvo na radiu in še posebej na televiziji, ki ima več izraznih sredstev, poleg besed tudi sliko z grafično opremo in zvok. Pri nas so sorazmerno redki novinarji-tv snemalci, pač pa časopisni novinarji pogosto posegajo tudi na področje poklica fotoreporterja.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk iz predmetnika oz. priznanih obveznosti.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

URL

URL izvajalca: