Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Doktor znanosti/doktorica znanostiDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Doktorat
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Doktorsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program 2. stopnje ali
  • zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 ali
  • zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije, če so kandidati pred tem končali visokošolski strokovni program, sprejet pred 11. 6. 2004; za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, določi študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk ali
  • zaključen študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, prizna študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk ali
  • zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enoviti magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 kreditnih točk po ECTS.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 10
Raven EOK: EOK 8
Raven EOVK: Tretja stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • samostojno opravljanje visoko zahtevnih analitičnih del,
  • analizo družbenih fenomenov,
  • svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja, razvoja, upravljanja,
  • sintezo področnih znanj in njihovo uporabo pri reševanju konkretnega problema,
  • sintezo in kontekstualizacijo analitičnih dognanj,
  • samostojno izvajanje, koordiniranje, vodenje in organiziranje raziskav,
  • uporabo in nadaljnji razvoj raznih raziskovalnih metod in tehnik,
  • avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu,
  • zelo široko, kritično in reflektivno razumevanje izbranega okolja, struktur in delovanja (pravnih) norm, institucij, dinamike razvoja,
  • načrtovanje, evalvacijo in gledanje v prihodnost,
  • anticipiranje razvoja dogodkov,
  • ločevanje bistvenega od nebistvenega in iskanje trajnejših rešitev temeljnih problemov,
  • ustrezno komunikacijo raziskovalnih dosežkov,
  • pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,
  • govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano nastopanje,
  • vodenje tima in/ali skupine, sodelovanje, kooperativnost,
  • upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine,
  • razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje delovnih nalog ter izbiro metod in načinov dela v skladu s standardi stroke,
  • obvladovanje, upravljanje in mediacijo konfliktov,
  • pogajanje, argumentacijo in oblikovanje pogajalskih izhodišč,
  • prožno delovanje v vseh družbenih okoljih, v različnih kulturnih kontekstih, pri sodelovanju s tujino, interdisciplinarnost, razumevanje kulturne pluralnosti,
  • navezovanje stikov v in zunaj organizacije, obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov,
  • znanstveno-raziskovalno etiko in humanistične vrednote pri delu v vseh delovnih okoljih,
  • širok humanistično-družboslovni horizont in kakovostno interdisciplinarno raziskovalno delo,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poznavanje sodobnih novinarskih teorij,
  • kritično uporabo konceptualnih orodij novinarske analize,
  • oblikovanje teoretske problematike glede na obravnavano praktično novinarsko ravnanje ali prispevek, 
  • sintetično in analitično obravnavo konceptov in problemov na področju novinarstva,
  • kritično analizo novinarskega diskurza.

Ocenjevanje in zaključevanje:
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

 

Napredovanje:

Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 40 kreditnih točk. V 3. letnik se lahko vpiše, ko opravi vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika ter pridobi soglasje k temi doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani.

Opis poklica

Kratek opis

Novinarjev izdelek je objavljena informacija v pisnem, televizijskem ali elektronskem množičnem mediju. Od njene pravočasnosti, zanimivosti, točnosti in pomembnosti je odvisno zadovoljstvo bralcev, poslušalcev in gledalcev.

Kaj delavec običajno dela

Novinarsko delo je med najbolj razgibanimi in raznolikimi, saj ne obsega samo različnih delovnih nalog in predmetov dela, ampak ga je mogoče opravljati tudi z različnimi sredstvi in načini sporočanja. Najbolj zgoščena označba bi bila: zbiranje, obdelava in objava sporočil v javnih medijih. Novinar zbira sporočila na dveh ravneh:

stalno s spremljanjem drugih medijev in v neposrednih stikih, ko kopiči v spominu in osebni dokumentaciji splošne ali posebne informacije, za širjenje in utrjevanje svoje splošne razgledanosti in jezikovne kulture ter za temeljitejše poznavanje ožjega tematskega področja, za katerega je specializiran
občasno in usmerjeno ob dogovorjenih priložnostih na pogovorih in tiskovnih konferencah, z neposrednim spremljanjem dogodka (seje, zborovanja, državnega obiska, otvoritve, predstave ali tekme), prek gradiv za seje, pisem bralcev, sporočil za javnost in podobnih pisnih virov, ali s poizvedovanjem na prizoriščih ali pri pričevalcih.

Pri zbiranju informacij si mora zagotoviti odgovore na osnovna novinarska vprašanja: kdo? kaj? kdaj? kje? kako? Pa tudi - odvisno od razpoložljivega prostora oziroma časa na: zakaj? s kakšnimi posledicami? Obdelava sporočil poteka v obliki:

izbora pomembnih informacij
usmeritve na bistveno
izbire najustreznejše oblike sporočanja
interpretacije, presoje in preverjanja zbranih dejstev
do končnega artikuliranja - ubesedovanja, zapisa oziroma montaže.

Pri tem se novinar posvetuje in sodeluje z urednikom, redaktorjem, lektorjem, snemalcem, montažerjem, tehničnim urednikom oziroma režiserjem in drugimi sodelavci. Njihovo število je odvisno od medija, v katerem dela, pogosto pa prevzema tudi del njihovih opravil. Sestavljanje opravil in nalog je najpogostejše pri dopisnikih, saj ne morejo računati na storitve uredniških služb in sodelavcev. Posebne zahteve ima novinarstvo na radiu in še posebej na televiziji, ki ima več izraznih sredstev, poleg besed tudi sliko z grafično opremo in zvok. Pri nas so sorazmerno redki novinarji-tv snemalci, pač pa časopisni novinarji pogosto posegajo tudi na področje poklica fotoreporterja.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Kandidat mora uspešno opraviti vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v publikaciji, ki jih Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede priznavata kot ustrezne. Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek mora biti objavljen oz. sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede

URL

URL izvajalca: