Primarni zavihki
Diplomirani zgodovinar (un) in …/diplomirana zgodovinarka (un) in …
Izbrane kvalifikacije
Oblikovalec/oblikovalka spletnih stran | |
Magister tolmačenja/magistrica tolmačenja | |
Suhorobar obodar/suhorobarka obodarka | |
Primerjaj označene | Počisti |
Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: Diplomirani zgodovinar (un) in …/diplomirana zgodovinarka (un) in …Dodaj v primerjalnik |
---|---|
Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN) |
Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
3 leta
|
Kreditne točke | Kreditne točke: 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
|
ISCED področje |
ISCED področje:
Umetnost in humanistika
|
ISCED podpodročje | isced podpodročje: zgodovina in arheologija |
Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 7 |
- interdisciplinarno delo,
- kritično preverjanje informacij in fenomenov v lokalnem, mednarodnem in svetovnem političnem, družbenem, ekonomskem in kulturnem kontekstu ter dogajanju,
- oblikovanje samostojnega pisnega besedila (eseja, novinarskega prispevka, strokovnega oziroma poljudnega članka, referata, razprave itd.) in strokovne argumentacije in ustne prezentacije,
- pregled nad osnovnimi tematikami humanističnih ved,
- znanje in praktično uporabo metodologije in metodoloških pripomočkov drugih humanističnih znanosti,
- specifična praktična znanja, ki so potrebna za praktično delo v izobraževanju in programih vseživljenjskega učenja,
- poznavanje metodoloških prijemov izobraževalnih programov in za njihovo uporabo v praksi v oziru na specifične potrebe posameznih ciljnih skupin,
- poglabljanje znanja z določenih strokovnih področjih,
- prevzemanje odgovornosti za poklicni razvoj in učenje z evalvacijo in refleksijo lastnega dela (izkustveno učenje, intervizija, supervizija),
- poznavanje uporabnih interdisciplinarnih znanj za delo na področju humanističnih znanosti in kulture, kakršna odlikujejo izobrazbo najvišjih nacionalnih in mednarodnih kadrov, odgovornih za upravljanje s človeškimi viri,
- reflektiranje in evalviranje obstoječih vzgojno-izobraževalnih praks ter prepoznavanje neizkoriščenih možnosti za dvig njene kakovosti,
- reflektiranje vrednot v stroki, ki ustrezajo edukacijskim dejavnostim,
- poznavanje ključnih prelomnic v zgodovini sveta, Evrope in Slovenije oziroma slovenskega etničnega prostora, s posebnim poudarkom na Sredozemlju,
- samostojno uporabo materialnih in zgodovinskih virov za strokovno delo ter informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju zgodovine,
- samostojno (praktično) uporabo zgodovinskih virov za aplikativno delo na področju zgodovinopisja (praktično delo v arhivih, knjižnicah, edicijah virov na internetu itd.),
- kritično presojo zgodovinskega vira oziroma zgodovinskega dogodka in v tem smislu za oblikovanje samostojnega pisnega besedila (članka, referata, razprave itd.),
- obvladovanje osnovne filozofije, dilem in perspektiv stroke ter zgodovinske raziskovalne in interpretativne metode,
- spoznavanje in interdisciplinarno uporabo zgodovini sorodnih ved in študijskih področij,
- razumevanje, kritično ovrednotenje in reševanje strokovnih in praktičnih vprašanj na različnih področjih političnega, družbenega in kulturnega stika v prostoru med težnjami po politični in ekonomski globalizaciji ter težnjami po ohranjanju družbene in kulturne različnosti.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, s projektnimi deli, z nastopi, s storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.
Diplomirani zgodovinar (un) in …/diplomirana zgodovinarka (un) in …
SOK 7
EOK 6
V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.
Magister arheologije/magistrica arheologije
Magister arheologije/magistrica arheologije
Magister umetnostne zgodovine/magistrica umetnostne zgodovine
Magister zgodovine in …/magistrica zgodovine in …
Magister zgodovine/magistrica zgodovine
Magister zgodovine/magistrica zgodovine
SOK 8 / EOK 7
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Opis poklica
Kratek opis
Zgodovinar ima za najvišje vodilo ugotavljanje zgodovinske resnice, saj mu zgodovina ni dostopna kot objektivno dejstvo in v celoti, temveč le, kolikor je zapustila svoje sledove, ki jih imenujemo zgodovinski viri. Ker vsako novo spoznanje izhaja le iz vira, je njegova prva naloga zbiranje in ohranjanje virov iz preteklosti.
Kaj delavec običajno dela
Zgodovinska veda ni samo rezultat preprostega zapisovanja dejstev po ohranjenih virih, temveč mora zgodovinar vsak vir tudi kritično presoditi. Ločiti mora resnična dejstva od neresničnih in jih nato postaviti v pravo zaporedje ter jim dati smisel. Viri namreč ne govorijo sami zase, ampak le takrat, kadar jim zgodovinar zna postavljati vprašanja. Tudi zgodovinska dejstva dobijo smisel šele, ko zgodovinar pokaže povezanost dogodkov, njihove vzroke in posledice. Postopek zgodovinskega spoznanja sestavljajo tri stopnje: iskanje virov, kritika virov in ugotavljanje ter povezovanje dejstev.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
URL
URL izvajalca:Prihajajoči dogodek
Trenutno ni drugih prihajajočih dogodkov.
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane