Magister zgodovine/magistrica zgodovine

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

Študijski program KULTURNA ZGODOVINA si prizadeva za oblikovanje slušateljev v samostojne in vsestransko razgledane strokovnjake na področju zgodovine. Pri tem izhaja iz humanistične tradicije, ki je zanjo ključna; vizija zgodovine kot procesa, ki »ukinja človeka« – še posebej jasno je bila ta tendenca izražena sredi 2. polovice 20. stoletja, ko se je ponekod tudi začelo razmišljati celo o »zgodovini brez imen« – ji je tuja. 
Magistranti bodo sposobni apikacije bazičnih znanj v konkretnih strokovnih, predvsem znantveno - razuskovalnih situacijah. Na podlagi poglobljenih znanj bodo usposobljeni za kritično analizo znanstvenega problema, predvidevanja rešitev s prenosom lastnih in tujih izkušenj ali s sintezo svojih rešitev glede na posebne razmere. Kritično bodo presojali nova kognitivna orodja in ugotavljali primernost prenosa le teh v naše okolje. Kompleksno znanje jim bo omogočalo hitrejše prilagajanje tako kulturnozgodovinskih kot zgodovinskih znanj potrebam stroke in družbe. 
S pomočjo pridobljenih in glede na stopnjo študija tudi poglobljenih znanj in uveljavljenih raziskovalnih metod bodo magistranti usposobljeni za razpoznavanje kutlurnozgodovinskih in splošno družbenih problemov, ki jih bodo reševali s pomočjo postopkov in procesov ter preko kritične in samokritične presoje. 
Kompleksno znanje bo magistrantom omogočalo hitrejšo reakcijo na probleme, ki se v družbi pojavljajo zaradi nerešenih vprašanj iz preteklosti ter na ta način aktivno pripomogli k strpnosti in konkurenčnosti obmejnega prostora. Študentje bodo razvili svoje komunikacijske sposobnosti tako, da bodo lahko aktivno sodelovali v reševanju problemov, ki se pojavljajo znotraj lokalnih in regionalnih skupnosti, a imajo velik vpliv tudi na državne in meddržavne odnose. Na ta način se bo krepila avtonomnost v njihovem strokovnem delu. Program študentom pojasni temelje etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki. Magistranti bodo preko seminarskih nalog in skupinskih projektov pridobili znanja in sposobnosti za medsebojno sodelovanje in brainstorming, s pomočjo pridobljenih znanj tujih jezikov in specifičnosati obmejnega prostora pa možnost aktivnega delovanja v mednarodnih strokovnih okoljih.
Seznanitev s temeljnimi potezami in postavkami zgodovine mentalitet, žensk, družine, otroštva, vsakdanjega življenja, idej, ideologij in intelektualnega razvoja, ki so se v svetu še posebej močno razvile ob »koncu milenija«, usmerja magistranta k najsodobnejšim, vendar pa vsestransko kritično preverjenim paradigmam stroke. Na drugi strani študij tudi ne zanemarja »zlatega standarda« zgodovinske vede, ki ga tematsko reprezentirajo pravna, cerkvena in deloma tudi vojaška zgodovina (čeprav je slednja v predloženem študijskem programu zasnovana širše, antropološko, in ne klasično »militaritično«). 
Takšna naravnanost zagotavlja vsestranski in sodobnosti ustrezajoč profil magistranta, ki se bo mogel pobudno in tvorno vključevati v interdisciplinarno delo na področju. Magistrant programa KULTURNA ZGODOVINA bo razumel in v največji mogoči meri obvladal nelahka vprašanja, ki se porajajo v zvezi s celotno diahrono dimenzijo življenja. Od njega se pričakuje aktivno soustvarjanje zgodovinske kulture na Slovenskem in v širšem evropskem prostoru.
Od magistrantov programa KULTURNA ZGODOVINA se pričakuje razvitje sposobnosti za samostojno sprejemanje pobud od drugod in hkrati pa tudi uzavestitev specifičnosti slovenskega (zlasti zahodnoslovenskega) prostora. Prav različnost zgodovinskih izkušenj in kultur onemogoča mehanično naslanjanje tujih modelov. Zato je v programu KULTURNA ZGODOVINA velik poudarek dan samostojnemu raziskovalnemu delu slušateljev (z verifikacijo docentov/profesorjev).
Magistranti vzpostavijo v teku študija kritično reflektirano zavest o slovenstvu, evropejstvu in svetovljanstvu ter o tem, da se osebne in skupinske identitete različnih ravni ne izključujejo. Pri tem pa tudi ne gre za hierarhijo različnih identitet, ampak za posebnosti »zornih kotov«, na katerih so utemeljene.

Predmetno-specifične kompetence:

Za doseganje zahtevanih in pričakovanih predmetno – specifičnih kompetenc bo študij seznanil študente s temeljnimi potezami in postavkami kulturne zgodovine, zgodovine idej, ideologij in intelektualnega razvoja in usmerjal magistranta k najsodobnejšim, vendar pa vsestransko kritično preverjenim paradigmam stroke. Na drugi strani pa študij utemeljuje tudi temeljne standarde zgodovinske vede.
Takšna naravnanost zagotavlja vsestranski in sodobnosti ustrezajoč profil magistranta, ki se bo mogel pobudno in tvorno vključevati v interdisciplinarno delo na področju humanistike. Študij bo magistranta opremil s temeljnim znanjem in usposobljenostjo za sodelovanje pri reševanju konceptualnih in praktičnih vprašanj pri varstvu kulturne dediščine, v turizmu ter organizaciji in v javni upravi. 
Študijski program zajema vse ključne elemente zgodovinske kulture. Pomemben poudarek je dan tudi teorijam zgodovine, zgodovinopisja, temeljnim zgodovinskim znanostim, ker brez njih ne more več biti ne metodološkega ne konceptualnega napredka v stroki. Slednji je v procesih evropskega povezovanja in združevanja nujen zaradi vstopa v dialog z drugimi kulturami in civilizacijami. 
Magistrant bo razumel in v največji mogoči meri obvladal praktične probleme, ki se porajajo v zvezi s celotno diahrono dimenzijo življenja ter bo tako aktivno soustvarjal zgodovinske kulture na Slovenskem in v širšem evropskem prostoru. Magistrant bo sposoben sodelovanja in povezovanja z različnimi strokami, ki je za sodobno pojmovanje zgodovine, tako v teoriji kot praksi neogibno. To pomeni, da je področje dela magistrantov programa KULTURNA ZGODOVINA izjemno široko: sega od konceptualnega načrtovanja do čisto aplikativnega poseganja v vsakodnevno življenje. Pri slednjem gre še posebej poudariti potrebo po razvijanju sposobnosti slušateljev za sprejemanje različnosti, ki je na vsakem mejnem področju neizogibno. To je dejansko eno od najpomembnejših »praktičnih« poslanstev študija zgodovine kot kulturne zgodovine. 
Magistranti bodo splošno strukturo temeljne discipline, kulturne zgodovine, ter povezanost med njenimi poddisciplinami spoznavali preko obveznih in izbirnih predmetov, kjer se bodo seznanjali z razlogi za obstoječo hierarhijo. Seveda pa so predmeti oblikovani tako, da bodo o tej hierarhiji omogočili tudi kritičen razmislek in dovoljevali možnost sprememb.
Študijski program bo preko svojih obveznih in izbirnih predmetov poleg teoretičnega znanja še posebej spodbujal reševanje konkretnih delovnih problemov, kot so prijava projektov, izdelava elaboratov, mikroraziskav skupinsko delo na prijavah projektov, iskanju tematik, zanimivih za mednarodno sodelovanje na lokalnem nivoju ...
Ker se na Politehniki v Novi Gorici zaradi številnih naravoslovno usmerjenih študijskih programov spodbuja intenzivna uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, bo poseben poudarek posvečen tudi prelivanju tega znanja na humanistične polje. Tako bodo magistrantom študijskega programa Kulturne zgodovine s to tehnologijo omogočene tudi intenzivne kvantitativne metode obdelave podatkov, najsodobnejše tehnike njihovega shranjevanja in možnost široke interdisciplinarne multikulturne diskusije na svetovnem spletu.