Primarni zavihki
doktor znanosti/doktorica znanosti s področja arheologije
Izbrane kvalifikacije
Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: doktor znanosti/doktorica znanostiDodaj v primerjalnik |
---|---|
Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Doktorat |
Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Doktorsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
3 leta
|
Kreditne točke | Kreditne točke: 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
V doktorski študijski program 3. Arheologija se lahko vpišejo kandidati, ki so:
Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali primerljiv študijski program v tujini in ki jim je, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu. |
ISCED področje |
ISCED področje:
Umetnost in humanistika
|
ISCED podpodročje | isced podpodročje: zgodovina in arheologija |
Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 10 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/-na:
Splošne kompetence:
- usposobljenost za samostojne terenske in laboratorijske raziskave arheološke dediščine;
- usposobljenost za znanstveno vrednotenje in interpretiranje arheološke dediščine;
- usposobljenost za vodenje najzahtevnejših znanstvenoraziskovalnih projektov;
- samostojnost v svojem raziskovalnem in znanstvenem delu ter učinkovitost v timskem raziskovalnem delu;
- sposobnost implementacije inovativnega znanja; raziskave bodo prispevale k napredku znanstvene odličnosti stroke na regionalni, državni in evropski ravni ter pripomogle k ustvarjanju na družbe znanja in prenosa znanja v gospodarstvo,
- razvijanja generičnih in transferičnih spretnostih (usposobljenost za timsko delo in medinstitucionalno povezovanje, vodstvene funkcije, časovni in karierni management ter management materialnih in človeških virov),
- sposobnost etične refleksije in poznavanje principov intelektualne lastnine.
Predmetno-specifične kompetence:
- širitev arheološkega vedenja po 2. stopnji študija;
- sposobnost razvijanja posameznih arheoloških konceptov in metodologij;
- poglobitev poznavanja posameznega specialističnega področja arheologije;
- sposobnost praktičnih znanj potrebnih za ustrezno izvajanje arheoloških raziskav;
- sposobnost predstavitve znanstvenih izsledkov v obliki publikacij in v mednarodnih znanstvenih periodičnih publikacijah ter mednarodnih projektih;
- Sposobnost implementacije raziskovalnega dela v družbo, zlasti na področju študija materialne kulture, varovanja dediščine, regionalnega planiranja, identitet, medkulturnega dialoga, evalvacije materialne in kulturne dediščine ter kulturnega turizma;
- sposobnost samostojnega presojanja rezultatov in vrednotenja ter prispevka k razvoju znanosti na posameznih področjih historiografije;
- sposobnost implementacije rezultatov za doseganje na družbe znanja;
- osvojitev didaktičnih spretnosti predstavitve svojega raziskovalnega dela ter argumentacije originalnosti raziskav;
- sposobnost sodelovanja v mednarodnih znanstvenih razpravah.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent se lahko vpiše v 2.letnik doktorskega programa, če izpolni vse študijske obveznosti za 1.letnik. Izjemoma se študent lahko pogojno vpiše v 2. letnik, če v 1. letniku zbere vsaj 30 kreditnih točk (ECTS), pri čemer pa mora manjkajoče točke iz 1.letnika zbrati do konca 2.letnika.
Študent se lahko ponovno vpiše v 2.letnik, če iz tega letnika zbere vsaj 45 kreditnih točk (ECTS), pri čemer pa mora imeti opravljene vse obveznosti za 1. letnik.
Študent se lahko vpiše v 3.letnik, če opravi vse študijske obveznosti iz 1. in 2. letnika doktorskega študijskega programa Arheologija. Izjemoma se študent lahko vpiše v 3. letnik, če zbere vsaj 105 kreditnih točk
Opis poklica
Kratek opis
Arheolog se ukvarja z zgodovinskim proučevanjem preteklosti z uporabo materialnih ostankov, kot so keramika, orodja in stavbe (ruševine). Sodeluje pri izkopavanjih in beleži podatke o najdbah ter konzervira najdene predmete.
Kaj delavec običajno dela
Arheolog, ki dela na terenu, običajno sodeluje v skupini ali pa jo vodi in nadzoruje izkopavanja ali raziskovalne meritve. Meritve vključujejo izris kart in načrtov področja namenjenega izkopavanjem. Pri izkopavanjih nadzoruje delavce- kopače, fotografira, arhivira in katalogizira najdene predmete. Natančno beležiti podatke in meritve, saj se lahko zgodi, da mora v pisnih poročilih predstaviti vsako, tudi najmanjšo podrobnost. Na podeželskih področjih lahko izkopavanja trajajo dalj časa. Mesto izkopavanja se lahko uredi kot ogledna točka. Na urbanih področjih se mora arheolog držati rokov in pravočasno zaključiti izkopavanja. Mesto izkopavanja se lahko nato zasuje in pripravi za nadaljnji razvoj.
Pogoj za dokončanje študija je zbranih 180 kreditnih točk po ECTS, tj. opravljeni vsi izpiti, s programom predpisano individualno raziskovalno delo, opravljene obveznosti na seminarjih in uspešen zagovor doktorske disertacije. S pozitivno oceno doktorske disertacije in njenega zagovora študent zaključi študij.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
URL
URL izvajalca:Prihajajoči dogodek
Trenutno ni drugih prihajajočih dogodkov.
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane