Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Profesor logoped surdopedagog (un)/profesorica logopedinja surdopedagoginja (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
4 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 240 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.

Dodatni vstopni pogoji:

  • oseba brez govornih in jezikovnih motenj in
  • oseba, ki je v komunikaciji neverbalno izrazna.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževanje učiteljev brez predmetne specializacije
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • komuniciranje, svetovalno/timsko delo,
  • sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov,
  • fleksibilno uporabo znanja v praksi,
  • avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost,
  • splošno razgledanost, komuniciranje s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij,
  • iniciativnost/ambicioznost (vrednota osebnega stalnega napredovanja in strokovnega usposabljanja),
  • informacijsko pismenost,
  • upravljanje s časom, samopripravo in načrtovanje, samokontrolo izvajanja načrtov,
  • komuniciranje v tujem jeziku,
  • poznavanje in razumevanje socialnih sistemov, vodenja, institucionalnih okvirov dela (posebej procesov v šoli in kulturi),
  • občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije,
  • poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika,
  • znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih,
  • poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravnih vidikov vzgojno-izobraževalnega dela),
  • uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju,
  • razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj,
  • poznavanje, razumevanje in usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturalnost,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poznavanje teoretičnih osnov področja SRP in njihove uporabe v praksi,
  • ugotavljanje posebnih potreb posameznika z uporabo ustreznih postopkov, metod in tehnik preverjanja in ocenjevanja otrokovega okolja in otroka ter načrtovanja individualiziranih programov oziroma intervencij v procesu rehabilitacije,
  • razvijanje inkluzivne kulture, politike in prakse,
  • delo s starši, skrbniki in družino - informiranje, educiranje, svetovanje in nudenje čustvene opore,
  • poznavanje socialnih sistemov, nevladnih organizacij, prostovoljnega dela, zagovorništva,
  • uporabo ustreznih postopkov (metod) raziskovanja in razvoja prakse (področja dela) , npr. študij primera, akcijsko raziskovanje ipd.,
  • sinergistično delovanje v organizaciji/(inter)disciplinarnem timu,
  • reševanje konfliktov na odnosni in strokovni ravni,
  • poklicno delovanje v skladu s poklicno etiko, kodeksi; prepoznavanje in reševanje moralnoetičnih dilem in problemov: delovanje na način, ki ščiti osnovne pravice, integriteto in dostojanstvo posameznika,
  • prevzem odgovornosti za lasten razvoj in učenje z evalvacijo in refleksijo lastnega dela,
  • razumevanje odnosov med vzgojno izobraževalno institucijo in socialnim okoljem, sistemsko gledanje in delovanje,
  • poznavanje teoretičnih osnov področja logopedije in surdopedagogike in njihovo uporabo v praksi,
  • poznavanje in kritično razumevanje različnih govorno jezikovnih patologij,
  • razumevanje procesov stigmatiziranja, marginalizacije, socialnega izključevanja ter terapevtske pomoči,
  • razumevanje različnih pojavnih oblik patologije govora in jezika, njihovih glavnih vzrokov in terapevtskega posredovanja,
  • poznavanje, razumevanje in upoštevanje posameznika skoz prizmo različnih terapevtskih modelov,
  • razumevanje različnosti kot kvalitete, sprejemanje drugačnosti, odklonskosti in drugih kultur in subkultur; neobsojajoče delo,
  • empatičnost in komunikacijsko odprtost,
  • zavedanje in refleksijo lastnih prispevkov v delu z ljudmi; prevzem odgovornosti za lasten poklicen razvoj, motiviranost za supervizijske in intervencijske oblike dela,
  • oceno kakovosti in možnosti v posameznikovih socialnih mrežah (sorodstvo, sosedstvo, mreža institucij, itd.),
  • razumevanje institucionalnega delovanja, vpliva institucij na uporabnike, ozaveščanje lastne institucionalne vpetosti,
  • načrtovanje in oblikovanje individualiziranih programov logopedskega in surdopedagoškega dela,
  • razumevanje in obvladovanje različnih oblik in metod logopedskega in surdopedagoškega dela (preventivnega, rehabilitacijskega, vzgojnega, svetovalnega, kompenzacijskega, socialno integrativnega, itd.),
  • strokovno delo, usmerjeno v življenjsko polje uporabnika; delo v obstoječih socialnih pogojih,
  • sodelovanje in delo s starši, družinami in drugimi pomembnimi uporabnikovimi socialnimi skupinami,
  • vzgojno/svetovalno delo s posamezniki in skupinami v okviru institucij,
  • izveninstitucionalno in skupnostno delo,
  • sodelovalno delo v več disciplinarnih strokovnih, projektnih, analitičnih, evalvacijskih skupinah,
  • pripravo, vodenje in evalvacijo posebnih projektov (npr. projektov prostovoljnega ali preventivnega dela, zagovorništva, skupin samopomoči, itd.),
  • razumevanje in obvladovanje osnovnih oblik strokovnega surdopedagoškega in tiflopedagoškega dela v zvezi s slepogluhimi,
  • analitično delo na področju logopedije in surdopedagogike za potrebe razvoja lastne prakse.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
 

Napredovanje:

Splošen pogoj za napredovanje iz nižjega letnika v višji letnik je pridobitev najmanj 54 KT. Pri tem so pogoj za napredovanje opravljene vse vaje in vse ostale oblike praktičnega pedagoškega usposabljanja. Manjkajoče KT iz predhodnega letnika mora študent opraviti najkasneje v naslednjem letniku.

Profesor logoped surdopedagog (un)/profesorica logopedinja surdopedagoginja (un)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister profesor inkluzivne pedagogike/magistrica profesorica inkluzivne pedagogike

Magister profesor logopedije in surdopedagogike/magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike

Magister profesor razrednega pouka/magistrica profesorica razrednega pouka

Magister profesor razrednega pouka/magistrica profesorica razrednega pouka

Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike/magistrica profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike

SOK 8 / EOK 7

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja edukacijskih ved

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Logoped je strokovnjak, ki se ukvarja s preprečevanjem in odpravljanjem vseh vrst govorno-jezikovnih težav. Njegova osnovna vloga je v rehabilitaciji in izboljšanju komunikacije, ki posamezniku omogoča lažje vključevanje v ožje in širše okolje.

Kaj delavec običajno dela

Logopedija je veda, ki proučuje govorno-jezikovne težave. Ugotavlja prisotnost težav, vzroke in posledice njihovega nastajanja ter načine njihovega preprečevanja in rehabilitacije. Zaradi pomena komunikacije v sodobnem svetu vsaka tovrstna motnja otežuje ali celo onemogoča človekovo vključevanje v družbo. Govorno-jezikovne težave se pojavljajo na področju jezika, artikulacije, ritma in tempa, glasu, branja in pisanja. Pred prvim srečanjem logoped obiskovalcu poda informacije o logopedskih storitvah in ga pripravi na ocenjevanje. Na sprejem se mora logoped ustrezno pripraviti. Imeti mora dostop do ocenjevalnih instrumentov in zbrati ustrezne informacije, ki jih bo ponudil pacientu. Logoped klienta oceni na podlagi kriterijev za sprejem v obravnavo, pri čemer opravi klinično presojo, ki je zasnovana na odkritjih ocenjevanj v diagnostičnih postopkih in na pogovoru.

Pacient mora dati soglasje o programu obravnave, po prvi seansi pa logoped pripravi tudi pričakovan izid obravnave ali prognozo. Pacienta seznani z namenom in trajanjem ocenjevanja in opazovanja. Po končani diagnostiki se s klientom ali skrbnikom pogovori o odkritjih diagnostike in o nadaljnji obravnavi. O svojih odkritjih, diagnozi, prognozi in načrtovani obravnavi poroča v multidisciplinarnem timu in vse vpiše v logopedsko dokumentacijo. Izid diagnostičnih pregledov vpliva na vse nadaljnje postopke logopeda, in sicer na vključitev klienta v obravnavo s priporočilom terapevtskih postopkov, napotitev k drugim članom tima, napotitev v drugo ustanovo na dodatno diagnostično obdelavo, Vpliva tudi na odločitev, da obravnava ni potrebna, kadar ugotovi, da je govorno-jezikovna težava le variacija normale ali na upoštevanje mnenja klienta ali skrbnika, ki obravnave ne želi in to tudi pisno potrdi.

Logoped da klientu ustrezne informacije o prostovoljnih organizacijah in društvih, v katere se lahko vključi. Terapije so večinoma individualne in potekajo v ustreznem prostoru. Vsebine in metode dela ter didaktični materiali so prilagojeni posamezniku glede na stopnjo in vrsto težav pri govoru in jeziku. O vsaki fazi obravnave se logoped in klient ali skrbnik dogovarjata. Sprejem in odpust klienta iz terapije opravi kvalificirani logoped z diskrecijo. Psihološko prilagajanje klienta ali skrbnika na komunikacijsko prizadetost predstavlja integralni del terapevtskega programa. Logoped v sodelovanju s klientom ocenjuje učinkovitost terapevtskega programa in ga po potrebi modificira. Izid terapevtskega programa zabeleži v dokumentaciji in o njej poroča napotnemu viru in drugim zainteresiranim strokovnjakom in službam. Klientu, ki je zaključil določeno fazo terapevtskega programa, da jasna pisna navodila za vzdrževanje maksimalne komunikacijske sposobnosti, ki lahko vsebujejo tudi napotitev v ustrezno društvo ali organizacijo za pomoč. Poleg tega logoped pogosto sodeluje s komisijo za usmerjanje otrok in mladostnikov z govorno-jezikovnimi težavami, pri čemer poda strokovno mnenje o primanjkljajih in močnih področjih ter tako prispeva k ustreznejši usmeritvi posameznega otroka ali mladostnika v obstoječe vzgojno-izobraževalne programe.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent zbrati vse predvidene kreditne točke iz vseh delov programa (obvezni, izbirni ipd.). Študij se zaključi s predstavitvijo in zagovorom diplomskega projekta.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

URL

URL izvajalca:
https://www.pef.uni-lj.si/412.html
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version