Primarni zavihki
Magister umetnostne zgodovine in …/magistrica umetnostne zgodovine in …
Izbrane kvalifikacije
Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: Magister umetnostne zgodovine in …/magistrica umetnostne zgodovine in … Dodaj v primerjalnik |
---|---|
Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje |
Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
2 leti
|
Kreditne točke | Kreditne točke: 120 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
Pogoji za vpis na študijski program so določeni v skladu s členoma 38a in 38b Zakona o visokem šolstvu ter 117. členom Statuta Univerze v Ljubljani. V študijski program se lahko vpiše:
Nabor predmetov določi komisija na oddelku glede na kandidatovo predhodno izobrazbo. Kandidat lahko opravi te obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v drugostopenjski magistrski študijski program. Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji. |
ISCED področje |
ISCED področje:
Umetnost in humanistika
|
ISCED podpodročje | isced podpodročje: humanistika (razen jezikov), drugo |
Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 8 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
- sposobnost logičnega in abstraktnega analiziranja, sintetiziranja in vrednotenja,
- sposobnost poglobljenega izražanja znanj z obeh strokovnih področij v pisni in ustni obliki ter njihovega kritičnega ovrednotenja,
- sposobnost razvijanja lastnih kompetenc na poklicni ravni,
- sposobnost poglabljanja in izpopolnjevanja pridobljenih znanj in usposobljenosti ter povezovanja z različnimi strokovnimi področji,
- sposobnost samostojnega iskanja, interpretiranja in uporabljanja novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju,
- sposobnost prenašanja svojih znanj in sposobnosti na druga problemska področja,
- sposobnost kontekstualiziranja in nadgrajevanja informacij ter interpretacije raziskovalnih rezultatov na višji ravni,
- sposobnost uporabe znanstveno raziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih okoliščinah,
- izvirnost in ustvarjalnost tako pri reševanju strokovnih problemov kot tudi pri znanstvenem delu,
- sposobnost intra- in interdisciplinarnega reševanja problemov, konfliktnih situacij in delovnih nalog,
- sposobnost timskega reševanja problemov,
- sposobnost organiziranja in vodenja strokovnih skupin,
- sposobnost (samo)evalvacije in (samo)ocenjevanja ter kritičnega in celostnega razmišljanja in
- zagotavljanje kvalitete lastnega dela ter zviševanje standardov kakovosti v delovnem okolju.
Diplomant pridobi naslednje predmetno specifične kompetence:
- obvladovanje specializiranega področja znotraj umetnostne zgodovine na višji ravni,
- obvladovanje najnovejših umetnostnozgodovinskih teorij, interpretacij in metod,
- sposobnost kritičnega sledenja in interpretiranja najnovejšega razvoja v umetnostnozgodovinski teoriji in praksi,
- sposobnost oblikovanja izvirnega strokovnega in znanstvenega prispevka v okviru umetnostne zgodovine kot znanstvene discipline ter
- sposobnost izkaza izvirnosti in ustvarjalnosti znotraj umetnostne zgodovine.
Dodatne predmetno specifične kompetence so navedene v obrazcu za učni načrt za vsak predmet posebej.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent oz. študentka opraviti študijske obveznosti za 1. letnik v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za prvi letnik, v obsegu 54 od 60 KT pri obeh dvodisciplinarnih programih skupaj.
V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen), pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT priobeh dvodisciplinarnih programih skupaj). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje.
Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik.
V skladu s 152. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika v okviru predlaganega študijskega programa so opravljene študijske obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25% skupnega števila KT za posamezni letnik).
Pogoji za podaljševanje statusa študenta so določeni z 238. členom Statuta Univerze v Ljubljani.
Magister umetnostne zgodovine in …/magistrica umetnostne zgodovine in …
SOK 8
EOK 7
V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.
SOK 10 / EOK 8
Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)
Za dokončanje študijskega programa mora študent oz. študentka na obeh dvodisciplinarnih programih uspešno zagovarjati magistrsko delo ter opraviti še vse druge študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti, v skupnem obsegu 120 KT.
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultete
URL
URL izvajalca:Prihajajoči dogodek
Trenutno ni drugih prihajajočih dogodkov.
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane