Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister profesor geografije in …/magistrica profesorica geografije in …Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 180 ECTS s področja geografije ali
  • zaključen študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 180 ECTS s področja drugih družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija na dvopredmetnem pedagoškem študijskem programu druge stopnje Geografija; te obveznosti obsegajo do 15 ECTS, kandidat pa jih doseže z opravljanjem diferencialnih izpitov ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program s področij družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved, sprejet pred 11. 6. 2004, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija na dvopredmetnem pedagoškem študijskem programu druge stopnje Geografija; te obveznosti obsegajo do 30 ECTS, kandidat pa jih doseže z opravljanjem diferencialnih izpitov.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • prenašanje teoretičnih spoznanj v prakso, evalvacijo lastne prakse in snovanje novih teoretskodidaktičnih konceptov,
  • iskanje in ustvarjanje novih virov znanja,
  • izdelavo učnih gradiv in preprostih učnih ponazoril,
  • uporabo in razvijanje znanstvenih metod,
  • sporazumevanje v stroki in med strokami v domačem in mednarodnem prostoru,
  • strokovno kritičnost, odgovornost, in iniciativnost,
  • vodenje izobraževalnih projektov in strokovnih organizacij,
  • vzpostavljanje timskega dela,
  • načrtovanje in vzdrževanje vseživljenjskega izobraževanja,
  • etično refleksijo ter vzpostavljanje standardov profesionalne etike,
  • razvoj spretnosti različnih vrst osebne in medosebne komunikacije (pisne, verbalne, grafične ...),
  • sodelovanje pri posodabljanju in razvijanju šolskih kurikulumov ter vključevanje v razvojno raziskovalne dejavnosti, ki se organizirajo na šolski, lokalni, državni, mednarodni ravni,
  • razumevanje športa in gibanja kot osnove zdravega načina življenja,
  • uporabo psiholoških tehnik opazovanja v šolski praksi,
(predmetnospecifične kompetence)
  • koherentno obvladanje geografskega znanja, povezovanje znanja različnih področij in aplikacijo le-tega v vzgojno izobraževalni proces,
  • razumevanje družbeno-aplikativne vrednosti geografije,
  • obvladanje geografskih raziskovalnih metod in prostorskih procesov, potrebnih za suvereno poučevanje geografije,
  • kompleksno analizo pokrajinotvornih dejavnikov in njihovih medsebojnih zvez,
  • poznavanje strukture različnih tipov pokrajin ter aplikacijo osvojenih znanj v izobraževalno prakso,
  • analizo naravno in družbeno geografskih pojavov in procesov, ki je osnova za razumevanje načel trajnostnega razvoja na nivoju regije, države in planeta ter odgovornega ravnanja s prostorom,
  • pedagoško-metodične kompetence s področja poučevanja geografije na osnovno in srednješolskem nivoju,
  • načrtovanje, izvajanje in evalviranje posameznih elementov pouka geografije,
  • oblikovanje učnega okolja, v katerem poteka poučevanje in učenje geografije,
  • prilagajanje učnega načrta za pouk geografije specifičnemu izobraževalnemu kontekstu in učnim potrebam ter zmožnostim učencev,
  • opravljanje učno svetovalnega dela pri pouku geografije,
  • vrednotenje učnih gradiv in pripomočkov za pouk geografije,
  • predvidevanje novih izobraževalnih potreb pri pouku geografije in uvajanje novih rešitev za zadovoljevanje teh potreb,
  • praktično načrtovanje, izvajanje in vrednotenje pouka geografije na učnih hospitacijah in nastopih ter na pedagoški praksi.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 22 ECTS z dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa druge stopnje Geografija v 1. letniku in določeno število ECTS, ki ga predvideva drugi del dvopredmetnega študijskega programa.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Naloga učitelja geografije je pomagati dijakom osvojiti čim več znanj, veščin in spretnosti iz geografije, ob tem pa prikazati tudi uporabni pomen osvojenega znanja in povezovanja znanj, ki so jih osvojili pri različnih predmetih.

Kaj delavec običajno dela

Učitelj geografije pomaga dijakom osvojiti čim več znanj, veščin in spretnosti iz geografije, ki so uporabna tudi za nadaljnji študij ali za zaposlitev. Podaja jim znanja o domovini, Evropi in svetu, prostorske predstave, orientacijo, gibanje po terenu, uporabo geografske literature, interpretacijo zemljevidov, preglednic in grafikonov. Ob tem jih usposobi za preproste metode in oblike terenskega raziskovanja, vzročno-posledičnega sklepanja in vzgaja v duhu spoštovanja različnosti in strpnosti. Učitelj potrebuje za svoje delo številne spretnosti in sposobnosti. Začne se že s samo pripravo na pouk. Priprava mora biti tako vsebinska, ko se pripravlja na to, kaj bo učil, kot metodično-didaktična, ko se pripravlja na to, kako bo učil. To, kaj bo učil, zapovedujejo dokumenti, ki so za vse učitelje enaki in obvezujoči. To so učni načrti in katalogi. Za to, kako bo učil, pa posebnih dokumentov nima. Nekaj znanja o tem, kako učiti, je dobil na fakulteti, nekaj pa s prakso in z nenehnim izobraževanjem. Dijake zna motivirati za delo in vzdrževati pozitivno učno klimo. Tudi disciplina v razredu je lahko problem in učitelj mora znati vzdrževati red.

Ne glede na to, koliko let uči, se učitelj sproti pripravlja na delo. Tako vsebine dela kakor tudi metode se z leti spreminjajo. Pomembna je izdelava didaktičnih gradiv, saj mora marsikatero učilo izdelati učitelj sam, npr. shemo na papirju, model, računalniško animacijo ali spletno stran za dijake. Delovni dan se nadaljuje v razredu in na šoli. V razredu opravlja predvsem naloge učenja in poučevanja, na šoli pa ga čakajo še druge naloge: od razredništva do mentorstva učiteljev začetnikov, dijakov za geografska tekmovanja ali pisanje raziskovalnih nalog, priprava in izvedba terenskega dela, eksperimentov, strokovnih ekskurzij in sodelovanje s starši.

Naloga, ki jo opravlja po pouku, je pregledovanje in ocenjevanje pisnih nalog. Ob tem skrbi za natančnost in objektivnost ocenjevanja, saj vsaka napaka dijaka lahko oškoduje in prizadene. Učitelj je v razredu res sicer 20 do 25 ur na teden, vendar za svoje priprave in preostalo delo porabi še vsaj enkrat toliko časa. Posebno pozoren je pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Učitelj se mora tudi na to posebej pripraviti. Kot razrednik vodi osebno mapo dijaka, v katero vpisuje vse učenčeve dosežke, na koncu šolskega leta pa podeli spričevala. Učiteljem geografije pogosto zaupajo organizacijo zaključnih izletov. Učitelj na šoli mora vedno ostati v stiku s stroko. Vsaka stroka se razvija, ugotovitve se spreminjajo, dopolnjujejo in učitelj mora biti s tem dobro seznanjen, da lahko razreši cilj: Kako novosti in spremembe predstaviti dijakom? 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi dvopredmetni pedagoški študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa, predstavi in uspešno zagovarja magistrsko nalogo in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na enem in 60 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študijskega programa).

Izvajalci:

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca: