Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister politologije/magistrica politologijeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V magistrski študijski program Politologija – Primerjalne javne politike in uprava se lahko vpiše, kdor je končal študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, iz katerega koli strokovnega področja oz. kandidati iz vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:
Magistrski študij teoretsko in analitično poglablja znanja študentov za raziskovalno-analitična dela in študentom omogoča ta znanja aplicirati v polja politike, javnih politik in uprave. Med drugim imajo magistranti naslednje splošne kompetence: 

  • Magistrant bo imel poglobljena znanja s področja politologije, primerjalnih politik, javnih politik in uprave;
  • magistrant bo razvil sposobnost delovanja samostojno in v skupini; zaradi slednjega bo razvil medosebne spretnosti;
  • zaradi poudarjene pomembnosti primerjalnih vidikov različnih politoloških fenomenov, institucij, procesov in akterjev bo razumel raznolikosti med državami in družbami, to ga bo vodilo v razumevanje podobnosti/razlik med družbami in državami; oziroma njihovimi politikami. 
  • magistrant bo zmožen samostojno metodološko kvalitetno pripraviti in izvesti analize ter pripraviti sintezo ugotovitev oziroma rezultatov analize, s tem bo razvijal poglobljeno kritičnost in samokritičnost ter raziskovalne spretnosti;
  • to mu bo omogočalo zmožnost uporabe znanja v praksi in konkretnih situacijah na delovnih mestih;
  • magistrant bo imel zmožnost oblikovanja novih zamisli (ustvarjalnost);
  • magistrant bo nadgradil analitično delo z bazami podatkov ter pridobil dodatna znanja s področja kvantitativnih in kvalitativnih metod raziskovanja (npr. QCA, statistične obdelave);
  • magistrant bo sposoben strokovne ustne in pisne komunikacij.

Predmetno-specifične kompetence

Predmetno specifične kompetence magistranta so vezane na vsebino, oblike dela, metode poučevanja ter študijske rezultate pri posameznem predmetu in so razvidne in učnih načrtov predmetov.

 
Med osrednjimi predmetno-specifičnimi kompetencami magistranta so: 

  • Poglobljena znanja s področja politologije, primerjalnih politik, javnih politik in uprave;
  • poglobljena metodološka znanja (primerjalno raziskovanje);
  • zmožnost opredeljevanja, razumevanja, prepoznavanja, klasificiranja in analiziranja klasičnih in sodobnih konceptov na področju politologije, javnih politik in uprave ter institucij, procesov in akterjev na teh področjih;
  • sposobnost kritičnega primerjalnega ovrednotenja teh konceptov, procesov in akterjev;
  • sposobnost priprave lastnih pisnih izdelkov na temelju uporabe ustreznih virov in metodoloških pristopov na omenjenih področjih ter zmožnost umeščanja analiz v širše razumevanje politoloških fenomenov, javnih politik in delovanja uprav; 
  • razumevanje in sposobnost uporabe teorij in različnih pristopov v praksi;
  • sposobnost apliciranja ter povezovanja pridobljenih teoretičnih znanj in veščin ter metodoloških znanj v samostojnem analitičnem oziroma raziskovalnem delu oziroma v delovnih organizacijah (strokovna praksa);
  • poglobljene analitične sposobnosti, zlasti zaradi usposobljenosti za delo z naprednimi kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami raziskovanja;
  • sposobnost kritično teoretično zasnovati, metodološko utemeljiti in izvesti lastno raziskavo na omenjenih treh glavnih področjih študija;
  • zmožnost kritičnega soočanja in umeščanja ugotovitev lastnega raziskovanja v politološke, javnopolitične in upravne fenomene in koncepte ter sposobnost refleksije;
  • na tej podlagi tudi sposobnost inovativnega razmišljanja;
  • sposobnost ustne komunikacije in nastopanja ter argumentiranja svojih stališč oziroma ugotovitev;
  • sposobnost delovanja v skupini.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Napredovanje v višji letnik je mogoče z opravljenimi vsaj 54 kreditnimi točkami tekočega letnika (brez posebne prošnje). V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL), pa se lahko na podlagi odobrene prošnje, vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili vsaj 48 kreditnih točk tekočega letnika.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk iz predmetnika oz. priznanih obveznosti.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

URL

URL izvajalca:
https://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version