Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister inženir arhitekt urbanist/magistrica inženirka arhitektka urbanistkaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Diplomanti študija prve stopnje Urbanizem ali
  • diplomanti študija prve stopnje drugih sorodnih študijev oz. strokovnih področij, če so pred vpisom v program opravili obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija (individualni premostitveni program v obliki diferencialnih izpitov) in obsegajo od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS ali
  • diplomanti dodiplomskega visokošolskega strokovnega študija s sorodnih področij (študijski programi, sprejeti pred letom 2004): arhitektura, krajinska arhitektura, prostorsko načrtovanje ali
  • diplomanti dodiplomskega visokošolskega strokovnega študija z drugih strokovnih področij (študijski programi, sprejeti pred letom 2004), pri čemer se kandidatom določi individualni premostitveni program v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS.
ISCED področje ISCED področje:
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
ISCED podpodročje isced podpodročje: arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • obvladanja osnovnega znanja, splošne razgledanosti s področja urbanizma ter poznavanja akademskih, znanstvenih, umetniških in strokovnih metod dela,
  • obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoja kritične in samokritične presoje,
  • opredelitve, raziskovanja, razumevanja in kreativnega reševanja problemov, načel in teorij,
  • analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic, uporabe znanja v praksi,
  • razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju, na zagovoru seminarjev in na terenskem delu, preko zagovorov seminarskih nalog in dela na terenu, ki uvajata študente v praktične naloge,
  • upoštevanja varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri delu,
  • uporabe znanja v praksi,
  • avtonomnosti v strokovnem delu,
  • razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej vizualne komunikacije,
  • etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki,
  • kritičnega opazovanja in razumevanja stanja v prostoru, načrtov, besedil, samostojnega pridobivanja znanja in iskanja virov,
  • uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • interdisciplinarnega povezovanja,
  • ustvarjanja objektivnega pogleda na okolje in družbo

(predmetnospecifične kompetence)

  • izdelave samostojnih in vodenja kompleksnih urbanističnih projektov, ki izpolnjujejo funkcionalne, tehnične in estetske zahteve stroke in sodobne trajnostno naravnane družbe; možnost pridobitve licence ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor),
  • ustreznega znanja s področja zgodovine urbanizma, urbanistične in arhitekturne teorije ter teorije sorodnih umetnosti, družbenih ved in tehnike,
  • širšega poznavanja upodabljajočih umetnosti ter njihovega vpliva na urbanistično oblikovanje,
  • obvladanja ustreznih znanj s področja urbanističnega načrtovanja in projektiranja ter znanj, ki so potrebna v postopku načrtovanja,
  • razumevanja odnosov med objekti in njihovim okoljem ter odnosov med ljudmi in grajenim okoljem,
  • razumevanja poklica in družbene vloge arhitekta urbanista, zlasti pri pripravi zahtevnejših idejnih projektov, tehnoloških elaboratov, strokovnih ocen ipd., ki morajo upoštevati najširše družbene dejavnike,
  • poznavanja raziskovalnih metod in projektnega pristopa za izdelavo idejnih projektov,
  • poznavanja prostorskih in gradbenih načrtov ter konstrukcijskih in tehničnih problemov, povezanih z načrtovanjem prostora, in objektov ter naprav v prostoru,
  • obvladanja znanja s področja urbanističnega projektiranja, ki zagotavlja uresničitev zahtev uporabnikov v okviru stroškovnih omejitev in okoljskih, prostorskih in gradbenih predpisov,
  • poznavanja predpisov in postopkov iz prostorske in gradbene zakonodaje.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in je za vpis v posamezni letnik dosegel naslednje število kreditnih točk po ECTS: za vpis v 2. letnik mora študent opraviti predmet Urbanistično projektiranje 4 in zbrati najmanj 45 kreditnih točk iz prvega letnika. 

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10) 

Opis poklica

Kratek opis

Arhitekt dela načrte za gradnjo novih objektov, stanovanjskih naselij, hiš, drugih zgradb in spomenikov ali za spremembo že obstoječih.

Kaj delavec običajno dela

Arhitekt dela načrte za nove stavbe in spreminja podobo starih. Nove stavbe so lahko samostojne enote, na primer hiše, trgovine, šole, pisarne ali bolnišnice. Lahko pa gre za večje komplekse, kot so stanovanjska naselja, trgovinska poslopja, industrijske ali poslovne stavbe. Spreminjanje starih stavb vključuje njihovo morebitno povečavo, spremembo namembnosti ali posodobitev. Lahko je odgovoren za celoten projekt od začetka do konca del. Arhitekt se najprej pogovori s stranko ali naročnikom del o njenih željah in predlogih. Glede na vrsto objekta, predlagane posege, pravne okvire in stroške stranki svetuje in ji predlaga rešitve. Arhitekt lahko predhodno izvede gradbeno raziskavo, preuči lokacijo objekta in okolico. Na podlagi ugotovljenih dejstev pove svoje mnenje o možnostih in okvirih načrtovanega posega.

Naslednji korak je izdelava načrta preureditve objekta, pri čemer upošteva namembnost stavbe, materiale, ki se bodo uporabili, videz, funkcionalnost in stroške. Ustvarjalnost arhitekta in strokovno znanje pa tudi izkušnje na posameznem področju dela mu omogočajo pripravo primernega načrta zidave oziroma obnove. Če se stranka strinja z načrtom, arhitekt naredi "delovno risbo", kjer so natančno določene dimenzije, materiali, oprema in stroški. Včasih to delo opravijo tehnologi arhitekture, arhitekt pa se posvetuje z drugimi strokovnjaki, kot so strojni in elektro inženirji, gradbeniki, nadzorniki in pravniki. Z izvajalci del, ki bodo sodelovali pri projektu, se pogaja in sklepa pogodbe. Pogosto prihaja na gradbišče, kjer spremlja potek del, nadzira kakovost del in rešuje probleme, ki se pojavijo. Nekateri se specializirajo na področju projektiranja, varnostnih sistemov ali energetskega svetovanja.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in vključno s pozitivno oceno in zagovorom magistrske naloge.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

URL

URL izvajalca:
http://www.fa.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version