Ime kvalifikacije Magister inženir arhitekt urbanist/magistrica inženirka arhitektka urbanistkaDodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
2 leti
Kreditne točke 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Diplomanti študija prve stopnje Urbanizem ali
  • diplomanti študija prve stopnje drugih sorodnih študijev oz. strokovnih področij, če so pred vpisom v program opravili obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija (individualni premostitveni program v obliki diferencialnih izpitov) in obsegajo od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS ali
  • diplomanti dodiplomskega visokošolskega strokovnega študija s sorodnih področij (študijski programi, sprejeti pred letom 2004): arhitektura, krajinska arhitektura, prostorsko načrtovanje ali
  • diplomanti dodiplomskega visokošolskega strokovnega študija z drugih strokovnih področij (študijski programi, sprejeti pred letom 2004), pri čemer se kandidatom določi individualni premostitveni program v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS.
ISCED področje ISCED področje
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
ISCED podpodročje isced podpodročje arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem
Raven kvalifikacije

SOK 8
EOK 7
Druga stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • obvladanja osnovnega znanja, splošne razgledanosti s področja urbanizma ter poznavanja akademskih, znanstvenih, umetniških in strokovnih metod dela,
  • obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoja kritične in samokritične presoje,
  • opredelitve, raziskovanja, razumevanja in kreativnega reševanja problemov, načel in teorij,
  • analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic, uporabe znanja v praksi,
  • razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju, na zagovoru seminarjev in na terenskem delu, preko zagovorov seminarskih nalog in dela na terenu, ki uvajata študente v praktične naloge,
  • upoštevanja varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri delu,
  • uporabe znanja v praksi,
  • avtonomnosti v strokovnem delu,
  • razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej vizualne komunikacije,
  • etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki,
  • kritičnega opazovanja in razumevanja stanja v prostoru, načrtov, besedil, samostojnega pridobivanja znanja in iskanja virov,
  • uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • interdisciplinarnega povezovanja,
  • ustvarjanja objektivnega pogleda na okolje in družbo

(predmetnospecifične kompetence)

  • izdelave samostojnih in vodenja kompleksnih urbanističnih projektov, ki izpolnjujejo funkcionalne, tehnične in estetske zahteve stroke in sodobne trajnostno naravnane družbe; možnost pridobitve licence ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor),
  • ustreznega znanja s področja zgodovine urbanizma, urbanistične in arhitekturne teorije ter teorije sorodnih umetnosti, družbenih ved in tehnike,
  • širšega poznavanja upodabljajočih umetnosti ter njihovega vpliva na urbanistično oblikovanje,
  • obvladanja ustreznih znanj s področja urbanističnega načrtovanja in projektiranja ter znanj, ki so potrebna v postopku načrtovanja,
  • razumevanja odnosov med objekti in njihovim okoljem ter odnosov med ljudmi in grajenim okoljem,
  • razumevanja poklica in družbene vloge arhitekta urbanista, zlasti pri pripravi zahtevnejših idejnih projektov, tehnoloških elaboratov, strokovnih ocen ipd., ki morajo upoštevati najširše družbene dejavnike,
  • poznavanja raziskovalnih metod in projektnega pristopa za izdelavo idejnih projektov,
  • poznavanja prostorskih in gradbenih načrtov ter konstrukcijskih in tehničnih problemov, povezanih z načrtovanjem prostora, in objektov ter naprav v prostoru,
  • obvladanja znanja s področja urbanističnega projektiranja, ki zagotavlja uresničitev zahtev uporabnikov v okviru stroškovnih omejitev in okoljskih, prostorskih in gradbenih predpisov,
  • poznavanja predpisov in postopkov iz prostorske in gradbene zakonodaje.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in je za vpis v posamezni letnik dosegel naslednje število kreditnih točk po ECTS: za vpis v 2. letnik mora študent opraviti predmet Urbanistično projektiranje 4 in zbrati najmanj 45 kreditnih točk iz prvega letnika. 

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10) 

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in vključno s pozitivno oceno in zagovorom magistrske naloge.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

URL

http://www.fa.uni-lj.si/ [2]