Primarni zavihki
Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja molekularne genetike in biotehnologije
Izbrane kvalifikacije
Magister inženir stavbarstva/magistrica inženirka stavbarstva | |
Diplomirani zahodnoslavist (un)/diplomirana zahodnoslavistka (un) | |
Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja eksperimentalne psihologije | |
Primerjaj označene | Počisti |
Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: Doktor znanosti/doktorica znanostiDodaj v primerjalnik |
---|---|
Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Doktorat |
Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Doktorsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
3 leta
|
Kreditne točke | Kreditne točke: 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
|
ISCED področje |
ISCED področje:
Naravoslovje, matematika in statistika
|
ISCED podpodročje | isced podpodročje: biokemija |
Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 10 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
- obvladanja osnovnih znanj na različnih področjih molekularne biologije in biotehnologije, kot so: molekularna imunologija; procesiranje, prevajanje in prepisovanje RNA; podvajanje, rekombinacija in popravljanje DNA; proteomika; bakteriologija; genetika kvasovk; molekularna patologija; virologija; struktura proteinov in bioinformatika,
- obvladanja uporabnih znanj (komunikacija, informacijska tehnologija, analiza podatkov),
- obvladanja raziskovalnih spretnosti,
- poznavanja laboratorijske prakse.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Pogoj za vpis v drugi letnik je zbranih najmanj 50 KT od skupno 60 KT. V drugem letniku študent vloži prošnjo za odobritev teme disertacije. Pred vpisom v tretji letnik mora študent opraviti vse izpite iz prvega letnika in zbrati najmanj 50 KT iz drugega letnika. Pogoj za vpis v tretji letnik je torej zbranih 110 KT od skupno 120 KT.
Opis poklica
Kratek opis
Področje dela genetika je raziskovanje dedovanja, lastnosti genov in DNK z eno od genetskih metod, npr. z molekulsko genetsko analizo. Genetik dela na različnih področjih v biologiji, agronomiji, zootehniki, kemiji, farmaciji, biomedicini, medicini, veterini, forenziki, kriminologiji, arheologiji in antropologiji.
Kaj delavec običajno dela
DNK, deoksiribonukleinska kislina, je molekularna baza dedovanja, ki naravno oblikuje dolgo zavito vijačnico, podobno zaviti vrvni lestvi, ki jo imenujemo dvojna vijačnica. DNK je zgrajena iz nukleotidov, ki so sestavljeni iz sladkorja, fosfata in dušične baze. Vsebuje štiri različne baze - adenin (A), citozin (C), gvanin (G) in timin (T) oziroma štiri različne nukleotide. Gen je segment DNK, ki obsega določeno zaporedje baz. Vzorec zaporedja štirih baz A, C, G in T deluje kot koda za izdelavo določene sestavine telesa. Genetsko informacijo določa zaporedje baz. Geni so kot niz teh zaporedij nanizani vzdolž DNK verige na "skladiščnih enotah", kromosomih. Genetska analiza obsega pridobivanje čiste DNK z izolacijo iz vzorca materiala (npr. tkiva, dlake ali lasu) in pomnožitev specifičnih genetskih markerjev s pomočjo verižne reakcije polimeraze (PCR).
Genetik s pomočjo te reakcije množi izjemno majhne količine iskanega fragmenta DNK tako dolgo, da dobi dovolj produkta za zaznavo s sekventorjem in tolikokrat, da lahko zazna vsako posamezno molekulo DNK. Analitik si pomaga z genetskimi markerji, značilnimi in kratkimi deli DNK. Količina podatkov v DNK je ogromna, zato je genetiki danes še ne morejo obravnavati v celoti. Delovne naloge in opravila genetika zajemajo analizo podatkov in informacij, njihovo procesiranje (združevanje, primerjanje, uvrščanje, tabeliranje, preverjanje in vrednotenje), dokumentiranje in zapisovanje ter ocenjevanje. Poleg raziskovalnega dela pripravlja poročila in predloge na osnovi ugotovitev raziskave. Razvija nove metode dela, sodeluje v delovnih skupinah, piše znanstvene članke in sodeluje na znanstvenih srečanjih. Pri delu upošteva pravne in etične vidike genskega raziskovanja in uporabe izsledkov, še posebej pri zdravljenju (npr. varovanje sodelujočih pri poskusih z genskim zdravljenjem).
Študent dokonča študij, ko zbere 180 ECTS in sicer 51 ECTS iz obveznih predmetov, 9 ECTS iz izbirnih predmetov, 90 ECTS iz raziskovalnega dela in 30 ECTS iz doktorske naloge.
Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za podiplomski študij
URL
URL izvajalca:Prihajajoči dogodek
Trenutno ni drugih prihajajočih dogodkov.
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane