Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Doktor znanosti/doktorica znanostiDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Doktorat
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Doktorsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program druge stopnje (bolonjski magisterij) ali
  • zaključen enoviti magistrski študijski program, ki obsega 300 kreditnih točk (bolonjski magisterij) ali
  • zaključen dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali
  • zaključen dosedanji študijski program specializacije po zaključenem visokošolskem strokovnem programu, če je kandidat opravil študijske obveznosti v obsegu 30 kreditnih točk, in sicer predmete enovitega magistrskega študijskega programa Arhitektura: Arhitekturna teorija in kritika, Osnove raziskovanja v arhitekturi in urbanizmu, Teorija prostorskega in urbanističnega načrtovanja, Akcijsko planiranje in strateško presojanje, Oblikovne zasnove, Naselbinska kultura podeželja, Umetnostna zgodovina, Celovito varstvo stavbne dediščine, Računalniško podprta arhitektura in Zasnova konstrukcij.
ISCED področje ISCED področje:
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
ISCED podpodročje isced podpodročje: arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 10
Raven EOK: EOK 8
Raven EOVK: Tretja stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
(splošne kompetence)

  • poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov, ki izhajajo iz bistva arhitekture kot znanosti in umetnosti, ter se z arhitekturo neposredno in posredno povezujejo,
  • samostojnega razvijanja novega znanja na področju arhitekture kot generalističnega področja in/ali na ozko problemsko opredeljenih tematik, ki so pomembne za arhitekturo in njeno povezanost z drugimi področji,
  • reševanja najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev za doseganje kakovosti arhitekture,
  • vodenja najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oz. znanstvenega področja urejanja in oblikovanja prostora s poudarkom na kakovosti arhitekturnega prostora,
  • razvijanja kritične refleksije – družbenega, skupnostnega in osebnega raziskovanja in/ali snovanja,
  • prenašanja in »komuniciranja« raziskovalnih rezultatov in sicer v dveh pomenih: objavljanja znanstvenih, strokovnih, pa tudi poljudnih člankov in drugih objav s področja arhitekture; prenašanja raziskovalnih dosežkov v prakso arhitekturne dejavnosti,

(predmetnospecifične kompetence)

  • razvijanja metodologije arhitekturnega projektiranja v ravnovesju med estetiko in tehniko; s posebnim poudarkom na kulturno občutljivem arhitekturno-prostorskem kontekstu,
  • poglobljenega razumevanja in razvijanja temeljnih raziskav zgodovine in teorije ter ravni kritike v povezanosti z umetnostjo, tehnologijo in družboslovjem,
  • poglobljenega razumevanja in razvijanja teorije vpliva umetnosti na kakovost arhitekturnega projektiranja,
  • razvijanja urbanistične teorije in metodologije,
  • poglobljenega razumevanja in razvijanja teorije razmerij med ljudmi, njihovimi potrebami, medsebojnim razmerjem, zgradbami in okoljem,
  • razvijanja metodologije arhitekturnega managementa, še posebej za pripravo idejnih zasnov,
  • razvijanja in vodenja interdisciplinarnih aplikativnih raziskovalnih metod za potrebe arhitekturnega projektiranja,
  • poglobljenega razumevanja in razvijanja konstrukcijsko-tehniškega znanja,
  • razvijanja aplikativnih metod za reševanje tehnoloških vprašanj, ko gre za vprašanja udobja, varnosti ter zaščite pred podnebnimi dejavniki,
  • razvijanja integralnih raziskav stroškovne racionalnosti in razvojnih podlag gradbenih predpisov,
  • poglobljenega razumevanja in razvijanja sistema celovitega prostorskega načrtovanja.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za prehod iz prvega v drugi letnik mora študent opraviti splošni modul, pisno in ustno predstavitev načrta doktorskega študija (predstavitev je pozitivna, ko načrt študija odobrita komisija za doktorski študij in senat Fakultete za arhitekturo) ter zbrati najmanj 45 kreditnih točk iz prvega letnika.
Za prehod iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti arhitekturni in interdisciplinarni modul, pisno in ustno predstavitev teme doktorske disertacije, ki vključuje objavo recenziranega znanstvenega članka v mednarodno pomembni reviji ali znanstvenega poglavja v monografiji (upoštevajo se habilitacijski kriteriji UL in FA; predstavitev je pozitivna, ko temo in objavo odobrijo komisija za doktorski študij, komisija za oceno teme ter senat Fakultete za arhitekturo), imeti odobreno temo doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani ter zbrati najmanj 60 kreditnih točk.

Opis poklica

Kratek opis

Arhitekt dela načrte za gradnjo novih objektov, stanovanjskih naselij, hiš, drugih zgradb in spomenikov ali za spremembo že obstoječih.

Kaj delavec običajno dela

Arhitekt dela načrte za nove stavbe in spreminja podobo starih. Nove stavbe so lahko samostojne enote, na primer hiše, trgovine, šole, pisarne ali bolnišnice. Lahko pa gre za večje komplekse, kot so stanovanjska naselja, trgovinska poslopja, industrijske ali poslovne stavbe. Spreminjanje starih stavb vključuje njihovo morebitno povečavo, spremembo namembnosti ali posodobitev. Lahko je odgovoren za celoten projekt od začetka do konca del. Arhitekt se najprej pogovori s stranko ali naročnikom del o njenih željah in predlogih. Glede na vrsto objekta, predlagane posege, pravne okvire in stroške stranki svetuje in ji predlaga rešitve. Arhitekt lahko predhodno izvede gradbeno raziskavo, preuči lokacijo objekta in okolico. Na podlagi ugotovljenih dejstev pove svoje mnenje o možnostih in okvirih načrtovanega posega.

Naslednji korak je izdelava načrta preureditve objekta, pri čemer upošteva namembnost stavbe, materiale, ki se bodo uporabili, videz, funkcionalnost in stroške. Ustvarjalnost arhitekta in strokovno znanje pa tudi izkušnje na posameznem področju dela mu omogočajo pripravo primernega načrta zidave oziroma obnove. Če se stranka strinja z načrtom, arhitekt naredi "delovno risbo", kjer so natančno določene dimenzije, materiali, oprema in stroški. Včasih to delo opravijo tehnologi arhitekture, arhitekt pa se posvetuje z drugimi strokovnjaki, kot so strojni in elektro inženirji, gradbeniki, nadzorniki in pravniki. Z izvajalci del, ki bodo sodelovali pri projektu, se pogaja in sklepa pogodbe. Pogosto prihaja na gradbišče, kjer spremlja potek del, nadzira kakovost del in rešuje probleme, ki se pojavijo. Nekateri se specializirajo na področju projektiranja, varnostnih sistemov ali energetskega svetovanja.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal (obvezna objava znanstvenega članka v reviji oz. poglavja v monografiji je vključena v »predstavitev teme doktorske disertacije« v okviru predmetov drugega letnika in je pogoj za vpis v tretji letnik), zaključiti individualno raziskovalno delo, pripraviti doktorsko disertacijo, predstaviti rezultate komisiji za doktorski študij še pred zagovorom, in disertacijo uspešno zagovarjati. Uspešnost disertacije preverja komisija za oceno in zagovor disertacije v skladu s Pravili o postopku za pridobitev doktorata znanosti na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

URL

URL izvajalca:
http://www.fa.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version