Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: diplomirani sociolog kulture (UN)/diplomirana sociologinja kulture (UN)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V prvostopenjski univerzitetni študijski program Sociologija kulture se študentje/študentke lahko vpišejo pod naslednjimi pogoji:

  • kdor je opravil splošno maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija, ekonomija); izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  • kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno umetnost in humanistika
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:

Splošne kompetence:

  • Komunikacijska odprtost ter občutek za medkulturno sporazumevanje;
  • sintetično in analitično mišljenje;
  • kritično presojanje in samopresojanje;
  • prenos znanj v vsakdanjo prakso;
  • sprotno preverjanje pridobljenih znanj in pripravljenost za stalno strokovno izpopolnjevanje;
  • sposobnost vključevanja v timsko delo in vodenje iniciative;
  • suvereno sodelovanje pri pripravi ter organiziranja projektnih del;
  • obvladovanje informacijskih tehnologij;
  • samostojnost, samoiniciativnost, idejna dinamičnost;
  • komuniciranje v vsaj enem svetovnem jeziku;
  • splošna razgledanost in poznavanje akademskih področij;
  • organizacijske sposobnosti in načrtovanje dela;
  • sposobnost strokovnega in publicističnega izražanja.

Predmetno-specifične kompetence:

  • Poznavanje osnov družboslovnih teorij in teorij kulture;
  • poznavanje zgodovine in razvoja sociološke in kulturološke misli;
  • poznavanje kvantitativne in kvalitativne metodologije sociološkega in kulturološkega raziskovanja;
  • koherentna uporaba sociološkega znanja ter temeljnih socioloških konceptov v praksi;
  • samostojno razumevanje in umeščanje novih družbenih in kulturnih pojavov v obstoječe teoretske in problemske okvire sociološke vede;
  • reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod;
  • poznavanje metod za preverjanje znanstvenih teorij;
  • poznavanje družbene in kulturne zgodovine Evrope;
  • razumevanje procesov globalizacije ter razmerij med globalnim in lokalnim;
  • poznavanje več posebnih disciplinarnih področij sociologije in sociologije kulture;
  • poznavanje socioloških predpostavk humanističnih ved ter povezovanje sociologije in humanistike;
  • sposobnost povezovanja socioloških spoznanj s spoznanji drugih ved;
  • analiza vizualnih in drugih kulturnih reprezentacij; umeščanje, interpretiranje in povezovanje kulturnih artefaktov s širšimi družbenimi in kulturnimi procesi;
  • uporaba postopkov kritične analize pri razvrščanju in interpretiranju kolektivnih kulturnih praks, oblikovanja kulturnih tradicij in kolektivnih spominov;
  • razumevanje in umeščanje procesov kolektivnih identifikacij in politik simbolnih reprezentacij skupnosti;
  • reflektiranje nacionalne identitete in tvorbe nacionalnih pripadnosti v primerjalnem in zgodovinskem kontekstu;
  • poznavanje in samostojno branje akademskih besedil;
  • občutek za kulturne raznolikosti človeške družbe in sposobnost prilagajanja konceptualnih aparatov na konkretna družbena in kulturna okolja;
  • sposobnost soupoštevanja globalnih in lokalnih družbenih in kulturnih fenomenov;
  • praktično poznavanje organiziranja dela in vodenja kulturnih dejavnosti, ustanov in projektov v vseh fazah od začetnega načrtovanja prek izvedbe do zaključne evalvacije.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje v drugi letnik univerzitetnega enopredmetnega študijskega programa Sociologija kulture mora študent opraviti študijske obveznosti za 1. letnik v tolikšnem obsegu, da dosežejo 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT). 
Za napredovanje v tretji letnik univerzitetnega enopredmetnega študijskega programa Sociologija kulture mora študent opraviti študijske obveznosti za 2. letnik v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) 2. letnika, kar skupaj s celotnimi obveznostmi 1. letnika (60 KT) pomeni zbranih 114 KT.
V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen) pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. 
Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik. 
V skladu s 152. členom Statuta UL lahko študent/študentka, ki ni opravil/a vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, v času študija enkrat ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico (30KT) obveznosti, predvidenih za letnik. 

diplomirani sociolog kulture (UN)/diplomirana sociologinja kulture (UN)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

magister sociologije kulture in …/magistrica sociologije kulture in …

Magister sociologije kulture/magistrica sociologije kulture

SOK 8 / EOK 7

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Sociolog opravlja analitično raziskovalno, načrtovalno, svetovalno in pedagoško delo. Na področju prostorskega načrtovanja pripravlja kritične analize posegov v okolje, industrijski sociolog pa proučuje proces dela in predlaga ukrepe za boljšo organizacijo dela.

Kaj delavec običajno dela

Poklic se v sodobnih informacijskih in storitvenih družbah vse bolj uveljavlja tako pri nas kot v svetu. Sociolog lahko opravlja več poklicnih dejavnosti, ki temeljijo na sposobnostih kritičnega in analitičnega mišljenja, poznavanju zakonitosti delovanja družbe ter na metodoloških znanjih in veščinah. Vse to mu je v pomoč, ko se sooča s konkretnimi poklicnimi področji. Nemalokrat se zgodi, da mora biti sposoben predvidevati potek družbenih dogajanj. Sociolog opravlja analitična, vodstvena in svetovalna dela na kadrovskem področju. Načrtuje zaposlovanje, analizira delo, vodi izbirne postopke in sodeluje pri uvajanju novih delavcev. Sociolog analizira posledice kadrovskih odločitev, stališča in zadovoljstvo ali nezadovoljstvo delavcev ter stavke in druga nesoglasja. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje prvostopenjskega študija Sociologija kulture mora kandidat/-ka opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program (180 KT) in učni načrti predmetov, vključenih v program. Študij zaključi z ustnim zagovorom pisnega diplomskega dela.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
http://www.sociologija.si/studij/sociologija-enopredmetni/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version