diplomirani pravnik (UN)/diplomirana pravnica (UN)

Splošne kompetence:

• Široko splošno znanje, ki zajema tudi druga področja družboslovja, in ki zagotavlja splošno razgledanost, ki je temeljni pogoj kvalitetnega pravnega odločanja
• Specifično znanje na vseh temeljnih pozitivnopravnih področjih javnega in zasebnega prava, ki tvorijo jedro pravniškega državnega izpita
• Usposobljenost za prenos teoretičnega znanja v prakso z zmožnostjo reševanja primerov in priprave pravnih aktov 
• Sposobnost uporabe različnih interpretativnih metod razlage pravnih tekstov
• Uporaba pravniškega silogizma in argumentacije
• Zmožnost učinkovitega ustnega in pisnega izražanja in komuniciranja o pravnih vsebinah
• Zmožnost temeljnega znanstveno raziskovalnega dela in iskanja pravnih virov
• Spodbujanje družbeno odgovornega mišljenja in kritičnega odnosa do družbenih dogajanj
• Spodbujanje najvišjih standardov etike pravniškega poklica
• Iniciativnost in samostojnost pri odločanju 

Predmetno-specifične kompetence:

• poznavanje temeljnih pravnih institutov civilnega prava v perspektivi njihovega zgodovinskega razvoja;
• sposobnost obravnave praktičnih primerov, iz dejanskega stanja izluščiti pravno relevantne okoliščine in opredeliti pravni problem;
• obvladanje temeljnega pravnega izrazja na področju splošnega dela civilnega prava, stvarnega in obligacijskega prava ter dednega prava.;
• seznanjenje s temeljnimi podobnostmi in razlikami med različnimi evropskimi ureditvami na področju civilnega prava;
• razumevanje temeljnih pojmov ustavnega prava;
• poznavanje temeljnih ustavnih institutov in institucij;
• poznavanje organizacije in delovanja organov državne oblasti (parlamenta, predsednika republike, vlade in sodstva);
• poznavanje in aplikacija mehanizmov varstva človekovih pravic;
• razumevanje prava, države, pravnega mišljenja in ukvarjanje z etičnimi dilemami, ki spremljajo pravno odločanje; 
• poznavanje narave prava in posebej temeljnih silnic, ki vplivajo na oblikovanje in razvoj prava; 
• seznanjenje s socialnimi izvori in socialnimi učinki pravnih norm;
• spoznavanje dejanskih vidikov delovanja pravnih institucij;
• usposobitev za razumevanje družbene pogojenosti pravnih norm in pravnih vrednot pri njihovem oblikovanju in pretvarjanju v dejanske pravne odnose;
• razvijanje sposobnosti pravilnega razumevanja in presojanja civilnopravne problematike in konkretnih primerov v praksi;
• osvojitev veščin pripravljanja in sestavljanja listin o pravnih poslih, njihovega presojanja in vrednotenja nasploh, še posebej natančno pa na področjih stvarnega in dednega prava;
• pridobitev osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj s področja ustavne ureditve Evropske unije, zlasti z načeli in izhodišči organizacije in delovanja Evropske unije ter s področja človekovih pravic tako v okviru Evropske unije kot tudi Sveta Evrope;
• poznavanje in razumevanje organizacijske zgradbe in delovanja tako Evropske unije kot tudi Sveta Evrope ter poznavanje evropske ureditve in varstva človekovih pravic;
• pridobitev osnovnih teoretična in praktičnih znanj s področja kazenskega prava za prepoznavanje problemov splošnega in posebnega dela kazenskega prava v praksi;
• pridobitev osnovnih in kompleksnejših teoretičnih in praktičnih znanj s področja kazenskega procesnega prava. 
• pridobitev osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj s področja individualnih in kolektivnih delovnih razmerij, v katera vstopajo pravni subjekti v medsebojnih razmerjih;
• osvojitev veščin priprave in sestave pogodbe o zaposlitvi, osnovne pogajalske spretnosti in analize sodne prakse;
• razumevanje in analitika razmerja med supranacionalnim in nacionalnim pravom, sodnega varstva v postopkih na Sodišču EU in nacionalnih sodiščih;
• pridobitev pravnoanalitske sposobnosti in poglobljenega znanja o temah svoboščin pretokov blaga, storitev, delavcev, kapitala, plačil in svobode ustanavljanja;
• osvojitev veščin uporabe temeljnih raziskovalnih metodoloških orodij, analize sodne prakse in veščin priprave listin o pravnih poslih s področja družinskega prava;
• spoznavanje ureditve finančnega načrtovanja in poročanja v javnem in podjetniškem sektorju v Sloveniji;
• sposobnost analiziranja sodne in ustavosodne prakse;
• pridobitev osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj o vodenju postopka v civilnih sporih; 
• pridobitev znanja o teoretičnih podlagah za uveljavitev pravice do sodnega varstva v civilnih sporih, obenem pa tudi veščin za sestavljanje listin oziroma vlog in odločb v teh sporih;
• pridobitev osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj z različnih področij, v katera vstopajo gospodarski pravni subjekti v medsebojnih razmerjih in razmerjih s končnimi uporabniki; 
• osvojitev veščin priprave in sestave listin o pravnih poslih s področja gospodarskega prava, osnovne pogajalske spretnosti in analize sodne prakse;
• pridobitev znanja s področja prava gospodarskih subjektov, predvsem kar zadeva njihovo ustanavljanje, delovanje, notranjo organizacijo in vodenje ter nadzor in statusnopravna preoblikovanja; 
• pridobivanje temeljnih znanj s področja mednarodnega prava, ki ureja odnose in razmerja med njegovimi subjekti;
• pridobivanje temeljnih teoretičnih in praktičnih znanj s področja splošnega materialnega upravnega prava, zlasti temeljna načela tega prava in najpomembnejše pravne institute; 
• pridobivanje osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj z različnih področij pravne ureditve javne uprave, ki obravnavajo tako strukturo in delovanje javne uprave kot tudi odnos med državljanom, njegovimi pravicami, in javno upravo;
• pridobivanje pregleda na teoretična izhodišča ureditve postopka odločanja upravnih organov ter upravnega sodstva ter seznanitev s pozitivno pravno ureditvijo upravnega področja; 
• pridobivanje temeljnih teoretičnih in praktičnih znanj o pravu, ki ureja človekove posege v okolje ter pridobivanje veščin prepoznavanja in reševanja praktičnih problemov, do katerih prihaja v pravnih razmerjih, ki se nanašajo na človekove posege v okolje;
• pridobivanje temeljnega znanja s področja mednarodnega prava, ki ureja odnose in razmerja med njegovimi subjekti;
• pridobivanje osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj s področja pravne ureditve davkov, tako glede njihove določenosti z zakonom, kot tudi posebnosti postopka na davčnem področju.