Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister konservatorstva-restavratorstva/magistrica konservatorstva-restavratorstvaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Uspešno opravljen preizkus posebne nadarjenosti, ki obsega preizkus likovne nadarjenosti (sestavljata ga risanje figure, izdelava reliefa) in sprejemni razgovor s predstavitvijo kandidatovega dela s področja konserviranja in restavriranja likovnih del (zbirna mapa – portfolio) in končan:
  • univerzitetni študijski program 1. stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del ali
  • študijski program 1. stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu od 10 do največ 60 KT, kandidat pa jih opravi z opravljanjem izpitov pred vpisom v drugostopenjski študijski program ali
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred ZViS 2004, z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu od 10 do največ 60 KT, kandidat pa jih opravi z opravljanjem izpitov pred vpisom v drugostopenjski študijski program.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: likovna umetnost
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
  • prenašanje teoretičnega znanja v prakso, 
  • planiranje, koordinacijo in izvajanje konservatorskega/restavratorskega posega z upoštevanjem rezultatov, pridobljenih z raziskovalnim delom, 
  • planiranje, koordiniranje in izvajanje osnovnih raziskav in analiz, 
  • poznavanje materialov in tehnik, 
  • poznavanje sodobne slovenske umetnosti in filozofije umetnosti, 
  • stilno opredelitev predmeta, 
  • upravljanje, rokovanje, hranjenje in razstavljanje gradiv, 
  • reševanje problemov z rabo novih informacijskih virov in znanstvenih metod, 
  • samoizobraževanje na svojem strokovnem področju, 
  • samoiniciativnost in samostojnost pri odločanju in izvajanju dela v soodvisnosti z izkušnjami, 
  • sodelovanje pri konservatorskih/restavratorskih raziskovalnih projektih kot asistent-raziskovalec, 
  • timsko delo, 
  • sodelovanje s strokovnjaki mejnih strok,
  • komuniciranje z nestrokovno javnostjo, 
  • visoko razvito poklicno etično in okoljsko odgovornost.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 56 KT.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Akademski restavrator se ukvarja s konzerviranjem in restavriranjem predmetov likovne dediščine, to je predmetov kiparstva in slikarstva.

Kaj delavec običajno dela

Akademski restavrator načrtuje, organizira in izvaja konservatorska in restavratorska dela na predmetih likovne dediščine. Skrbi za njihovo pravilno hrambo, nego in vzdrževanje, medtem ko so na poti iz enega v drug kraj, in loči neobdelane predmete od obdelanih. Kiparska dela so: kamnita plastika, kamnita polihromirana ali poslikana plastika, lesena plastika, lesena polihromirana plastika, arhitekturna plastika, tudi zahtevna štukatura, kovinska plastika, keramična plastika in plastika v drugih materialih. Slikarska dela so: stenske slike, freske, mozaiki, sgrafiti, vitraži, slike na platnu, slike na lesu in slike na drugih materialih.

Restavrator zbere o predmetu obdelave splošne podatke, podatke o okolju predmeta in ugotovi stanje predmeta. Sam in ob pomoči drugih opravi raziskave in analize predmeta ter ugotovi spremembe na predmetu, ki jih je zapustil čas. Pripravi program postopkov za odpravo negativnega stanja. Izdela kalkulacijo stroškov za celosten poseg na predmetu. Izvede postopke, ki jih med delom lahko dopolni ali spremeni. Vse faze dela in postopke po potrebi dokumentira in izdela poročilo o opravljenem posegu na predmetu. Glede na uspešnost in izkušnje se vključuje tudi v vzgojo in izobraževanje ter usposabljanje mlajših strokovnih delavcev, nudi strokovno pomoč, pripravlja strokovne članke za objave ali za strokovne posvete. Ob restavratorjih za predmete likovne dediščine poznamo še konservatorje-restavratorje za arhivsko in knjižno gradivo, papir, pergament, usnje in tkanine ter konservatorje restavratorje za muzejske, kovinske, keramične, steklene, usnjene, lesene in tekstilne predmete. Sorodno je delo na stavbni dediščini. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse s Za dokončanje študija mora kandidat opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, predpisani na izbrani smeri, v skupnem obsegu 120 KT. Študent mora pripraviti in zagovarjati magistrsko delo (30 KT). Študij se zaključi z uspešnim javnim zagovorom pozitivno ocenjenega magistrskega dela.programom predpisane obveznosti.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

URL

URL izvajalca:
http://www.aluo.uni-lj.si/studijski-program/konserviranje-in-restavriranje-likovnih-del/podiplomski-studij/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version