Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: profesor razrednega pouka (UN)/ profesorica razrednega pouka (UN)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
4 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 240 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Razredni pouk se lahko vpiše:

  • kdor je opravil maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit enega od maturitetnih predmetov, izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  • kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževanje učiteljev brez predmetne specializacije
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:

Splošne kompetence:

a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje

  • obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
  • upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela,
  • vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje, razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
  • prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
  • ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
  • učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
  • razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev,
  • razvijanje socialnih veščin učencev,
  • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
  • oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa ter organizacijo dela v razredu in za razred,
  • oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v razredu, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
  • uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
  • izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
  • zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje;

b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

  • z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
  • s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
  • vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni;

c) Usposobljenost za profesionalni razvoj:

  • sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
  • izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
  • usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela;

d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob:

  • dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
  • uspešnem načrtovanju in upravljanju časa,
  • obvladovanju organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
  • učinkovitem vodenju učencev, oddelčne skupnosti učencev in koordiniranju oddelčnega učiteljskega zbora,
  • sposobnosti za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

Predmetno-specifične kompetence:

  • Poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav, celostno pojmovanje otroka;
  • Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami; 
  • Prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost učencev; 
  • Poznavanje in razumevanje vsebinskih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje; 
  • Razumevanje in uporaba strokovnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole; 
  • Estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih; 
  • Poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje, (tujega jezika) in zmožnost medpredmetnega povezovanja; 
  • Razumevanje in uporaba specialno didaktičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole; 
  • Zmožnosti uporabe širokega spektra strategij poučevanja in učenja glede na potrebe učencev; 
  • Pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali skupine; 
  • Sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol, mednarodno sodelovanje…);
  • Ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa prve stopnje Razredni pouk doseči 54 ECTS (90 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študijske in študentske zadeve, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik. 

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT drugega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študijske in študentske zadeve UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 4. letnik. 

Pogoj za vpis v 4. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega in drugega letnika še doseženih 54 ECTS od 60 ECTS tretjega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študijske in študentske zadeve UP PEF, se vpis v 4. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS iz tretjega letnika. 

profesor razrednega pouka (UN)/ profesorica razrednega pouka (UN)

SOK 7

EOK 6

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Učitelj razrednega pouka ali razredni učitelj skrbi za celostni razvoj učencev. Skrbi za razvoj samostojnosti, vedoželjnosti, komunikacije, ustvarjanja, pozitivne samopodobe in otroke spodbuja h gibalni aktivnosti.

Kaj delavec običajno dela

Razredni učitelj se pripravlja na pouk vsebinsko, o tem kaj bo učil, ob tem pa je pomembna metodično-didaktična priprava, kjer načrtuje, kako bo učil. Za vsebinsko pripravo obstajajo dokumenti, ki so za vse obvezujoči, to so učni načrti. Kako vsebine predstaviti učencem, je zahtevno delo. Učitelj upošteva razvojno-osebnostne lastnosti otrok določene starosti in vodilo, da delo organizira tako, da učenci sami osvajajo nova znanja in da se ob tem dobro počutijo. Pomembno je, da otroke za delo motivira, jih aktivno vključi v delo, da ustvari pozitivno učno klimo. Vse to zahteva od učitelja vedno nova iskanja in ustvarjalnost. Priprava na pouk in analiza dela potekata v službenem času v šoli. Zelo dobro je, če obstajajo možnosti za timsko načrtovanje z učitelji, ki učijo v paralelkah. Takšne priprave so običajno bogatejše, saj svoje zamisli prispeva več učiteljev in izberejo lahko le najboljše.

Seveda se lahko učitelj na delo pripravlja tudi doma. V učiteljevo obvezo spada tudi popravljanje nalog in izdelkov, kar lahko opravi v šoli po pouku ali doma. Ena izmed odgovornih nalog je preverjanje in ocenjevanje znanja. Učitelj si zapisuje napredek posameznika v redovalnico in ob zaključku leta zapiše končno opisno oceno v spričevalo. Vsak dan sproti zapisuje vsebino in cilje, ki jih osvajajo pri pouku, v dnevnik, kamor beleži tudi kulturne, naravoslovne, tehniške in športne dneve ter navzočnost učencev. Ob koncu šolskega leta osebne podatke vsakega učenca zapiše v matično knjigo. Pomembna učiteljeva naloga je razredništvo. Razrednik skrbi za razred kot celoto in rešuje probleme, če se pojavijo.

Med njegove naloge sodi tudi vsebinska priprava in izvedba vsaj treh roditeljskih sestankov, na katerih starše seznanja z delom v razredu, disciplino, težavami, če se pojavijo, in seveda s pozitivnimi izkušnjami. Na govorilnih urah, ki jih organizira običajno tedensko ali na štirinajst dni, vodi osebne razgovore s starši, lahko tudi ob navzočnosti otroka. V zadnjem času razredniki pogosto pripravljajo tudi dneve odprtih vrat in tako omogočijo učencem, da staršem sami predstavijo delo v šoli. Potrebno je stalno strokovno izpopolnjevanje, kajti učitelj se sproti seznanja z novostmi in spremembami na strokovnem področju. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti.

Izvajalci:

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

URL

URL izvajalca: