Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister profesor zgodovine in …/magistrica profesorica zgodovine in …Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Diploma na študijskem programu 1. stopnje s področja zgodovine ali
  • diploma na študijskem programu 1. stopnje z drugega strokovnega področja, če kandidat opravi diferencialne izpite v obsegu 48 kreditnih točk po ECTS iz navedenih predmetov: Zgodovina antike, Vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Sredozemlja, Obča zgodovina srednjega veka, Ekonomska in socialna zgodovina novega veka, Zgodovina Slovencev v 19. in 20. stoletju, Zgodovina slovenskih dežel do konca 18. stoletja, Obča zgodovina 20. stoletja, Zgodovina 19. stoletja.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • učinkovito komuniciranje z učenci oziroma dijaki, razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci oziroma dijaki in med njimi samimi ter s tem oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, in v katerem se ceni različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
  • (so)oblikovanje jasnih pravil za disciplino in vedenje v razredu ter uporabo ustrezne strategije za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti,
  • izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev oziroma dijakov z razumevanjem in spoštovanjem njihovega socialnega, kulturnega in jezikovnega porekla,
  • obvladovanje temeljnih načel in postopkov za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa, s tem da pri konkretizaciji kurikula ustrezno povezuje in usklajuje cilje, vsebine, učne metode in pristope ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj in da pri načrtovanju in izvajanju pouka upošteva razvojne in druge značilnosti učencev oziroma dijakov ter zakonitosti in dejavnike uspešnega učenja ter da pouk prilagaja individualnim posebnostim učencev v predznanju, interesih, stilih in zmožnostih za učenje,
  • vzpostavljanje močnega učnega okolja s tem, da uporablja široko paleto učnih metod in strategij, ki spodbujajo miselno aktivnost učencev ter da smotrno kombinira individualni, skupinski in frontalni pouk, uporablja učinkovite načine za spodbujanje motivacije in razvijanje strategij samostojnega učenja pri učencih oziroma dijakih (učenje učenja), v pouk ustrezno vključuje informacijsko komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko pismenost,
  • obvladovanje in smotrno uporabljanje različnih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja in dosežkov ter spremljanja napredka učencev oziroma dijakov, tako na področju znanja kot strategij učenja in socialnih veščin,
  • dajanje konstruktivnih povratnih informacij in primerno sporočanje učnih rezultatov,
  • obvladovanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa (prostorsko, časovno načrtovanje, smotrna izbira in uporaba pripomočkov in gradiv),
  • učinkovito vodenje razreda (razredništvo) ter učinkovito komuniciranje in sodelovanje z učitelji in z drugimi delavci na šoli (timsko, projektno delo …) ter s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
  • poznavanje in razumevanje (upoštevanje) institucionalnih okvirov delovanja šole (zakonodaja …),
  • premišljeno analiziranje dobrih in šibkih plati svojega pedagoškega dela in načrtovanje svojega profesionalnega razvoja,
  • odprtost za povratne informacije in nasvete v svojem poklicnem okolju,
  • seznanjanje s sodobnimi dosežki zgodovinske vede, pomembnih za poklicno delovanje in da nova spoznanja kritično in premišljeno vključuje v svoje pedagoško delo,
  • izkoriščanje priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega pedagoškega dela,
  • tvorno sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju vzgojno-izobraževalnega dela,
  • analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic dejavnikov v zgodovinski stroki,
  • kritično preverjanje pisnih in ustnih virov, informacij in analize pojavov,
  • nastopanje pred občinstvom, v javnosti,
  • avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost,
  • znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih,
  • poznavanje in razumevanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraževanju,
  • razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj,
  • usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturnost,
  • splošno razgledanost, sporazumevanje s strokovnjaki drugih strokovnih in znanstvenih področij,
  • razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov,
  • zavezanost profesionalni etiki in razvijanje kritične presoje, ki bo pripomogla h kvaliteti prenosa znanj,
  • samostojen študij, za razvijanje kritične refleksije; pridobitev socialnih in komunikacijskih spretnosti za presojo aktualnih družbenih in političnih dogodkov in fenomenov,
  • uporabna interdisciplinarna znanja za delo na področju humanističnih znanosti in kulture,
  • vodenje skupine in timsko delo,
  • zavezanost profesionalni etiki in etično refleksijo,
  • znanje in praktično uporabo metodologije in metodoloških pripomočkov drugih humanističnih znanosti,
  • specifična praktična znanja, ki so potrebna za praktično delo v izobraževanju in programih vseživljenjskega učenja,
  • poznavanje metodoloških prijemov izobraževalnih programov in njihovo uporabo v praksi v oziru na specifične potrebe posameznih ciljnih skupin,
  • poglabljanje znanja z določenih strokovnih področij,
  • prevzemanje odgovornosti za poklicni razvoj in učenje z evalvacijo in refleksijo lastnega dela (izkustveno učenje, intervizija, supervizija),
  • uporabna interdisciplinarna znanja za delo na področju humanističnih znanosti in kulture, kakršna odlikujejo izobrazbo najvišjih nacionalnih in mednarodnih kadrov, odgovornih za upravljanje s človeškimi viri,
  • reflektirati in evalvirati obstoječe vzgojno-izobraževalne prakse ter prepoznavati neizkoriščene možnosti za dvig njene kakovosti,
  • reflektirati vrednote v stroki, ki ustrezajo edukacijskim dejavnostim,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb otrok in mladostnikov,
  • opazovanje in spremljanje različnih vidikov razvoja otrok in mladostnikov,
  • upoštevanje razvojnih značilnosti in individualnih posebnosti učečih,
  • ustvarjanje učnega vzdušja, kjer se spoštuje različnost in spodbujata samostojnost in odgovornost,
  • preprostejše empirično kvantitativno raziskovanje v vzgoji in izobraževanju,
  • fleksibilno uporabo znanja v praksi, ki se pokaže pri izdelavi raziskovalnega poročila,
  • informacijsko pismenost in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju pri obdelavi podatkov, saj študenti znajo preprosteje obdelati podatke z uporabo statističnega računalniškega paketa SPSS,
  • interdisciplinarno povezovanje vsebin, ki se kaže pri raziskovanju problema, ki je lahko iz različnih disciplin,
  • pozitiven odnos do otrok s posebnimi potrebami,
  • poznavanje možne prilagoditve in pomoč pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami,
  • sodelovanje pri pripravi individualiziranega programa usposabljanja otroka s posebnimi potrebami,
  • izvajanje andragoške dejavnosti,
  • prenos teoretskih konceptov v andragoško prakso,
  • umeščanje in ovrednotenje andragoških procesov v različnih okoljih,
  • razvijanje izobraževalne komunikacije v procesih neformalnega učenja,
  • razumevanje povezanosti med posameznimi elementi razredne klime ter pridobivanje spretnosti za spreminjanje le-te,
  • sodelovanje s starši,
  • premišljeno uporabo različnih strategij vodenja razreda glede na specifično situacijo,
  • poznavanje različnih modelov reševanja konfliktov in problemov v razredu in njihovo premišljeno uporabo,
  • načrtovanje dela z oddelkom in oblikovanje programa dela oddelčne skupnosti,
  • raziskovalno spremljanje in vrednotenje načinov vodenja razreda,
  • razumevanje koncepta specialnodidaktičnega pristopa k zgodovini ter praktično obvladovanje poučevanja zgodovine,
  • obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja poučevanja in učenja zgodovine,
  • usklajevanje ciljev, vsebin, učnih metod in pristopov v okviru kurikula,
  • obvladovanje organizacijskih in upravljavskih nalog, potrebnih za načrtovanje pouka zgodovine in učenja tako v smislu prostorskega in časovnega načrtovanja kot smotrne izbire in uporabe pripomočkov in gradiv,
  • razvijanje in razumevanje koncepta pouka na terenu nasploh ter poznavanje in razumevanje zakonitosti njegovega razvoja in delovanja,
  • kritično presojo koncepta in prakse pouka v naravi in na terenu ter s tem povezane politike in raziskovanje tovrstnega delovanja v okviru učenja in poučevanja v osnovni in srednji šoli,
  • pripravljanje, vodenje in analiziranje različnih oblik poučevanja zunaj učilnice ter refleksijo v zvezi s prednostmi, slabostmi in nevarnostmi, ki so povezane s temi oblikami pedagoškega dela,
  • poznavanje specifičnih problemov in poznavanje trenutnega stanja v znanosti strokovnega področja,
  • kritično presojo in praktično uporabo zgodovinskega vira oziroma zgodovinskega dogodka, kontekstualizacijo tega in v tem smislu oblikovanje samostojnega pisnega besedila (članka, referata, strokovnega besedila, itd.),
  • samostojno iskanje in uporabo zgodovinskih virov in samostojno izbiro teh za pedagoško ali andragoško delo s specifičnimi skupinami (ter pridobitev teh v arhivih, knjižnicah, kritično presojo elektronskih edicij virov na internetu itd.),
  • uporabo različnih metodoloških pristopov posameznih historičnih usmeritev,
  • praktično znanje za uporabo orodij, bibliografskih repertorijev in arhivskega materiala in elektronskih virov,
  • samostojno uporabo internetnih virov in tehnik za obdelovanje in uporabo historičnih virov,
  • načrtovanje krajšega strokovnega prispevka z didaktično vrednostjo, ki se nanaša na specifičen problem v ustni ali pisni obliki.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 54 KT iz predmetov 1. letnika, pri čemer manjkajočih 6 KT ne sme pripadati obveznim predmetom, lahko pa notranje izbirnim predmetom ali zunanje izbirnim predmetom.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Predmetni učitelj za zgodovino poučuje zgodovino v osnovni šoli, in sicer od šestega do devetega razreda. Učencem posreduje znanje slovenske, evropske in svetovne zgodovine.

Kaj delavec običajno dela

Predmetni učitelj za zgodovino poučuje zgodovino v osnovni šoli, kjer učencem posreduje znanje slovenske, evropske in svetovne zgodovine. Nadzira delo in disciplino učencev, jih ustno in pisno ocenjuje, pri čemer sestavlja in popravlja pisne teste. Poučevanje v osnovni šoli je tesno povezano z vzgojo: učitelj s svojim delom, z učno snovjo, predvsem pa s svojo osebnostjo in z zgledom učence vzgaja in vpliva na njihovo osebnostno rast. Učitelj zgodovine sodeluje z drugimi učitelji v kolektivu, s svetovalno službo in s starši na govorilnih urah in roditeljskih sestankih. Izvaja individualno in skupinsko delo z nadarjenimi, učencev pripravlja na različna tekmovanja, npr. tekmovanje iz znanja zgodovine, raziskovalne naloge, pripravlja šolske proslave, vodi delo zgodovinskega krožka in pripravlja ekskurzije. Učitelj zgodovine izdela svoj letni učni načrt, obenem pa se doma pripravi na vsako uro posebej s tem, da napiše učno pripravo. Pogosto je v vlogi razrednika. Učitelju je dodeljena posebna skrb za določen razred učencev, pri čemer je potrebno aktivno sodelovanje s starši teh otrok. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Izvajalci:

Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

URL

URL izvajalca:
http://www.fhs.upr.si/sl/studij/2-stopnja
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version