Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister profesor zgodovine/magistrica profesorica zgodovineDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen enopredmetni prvostopenjski študijski program zgodovina ali
  • zaključen dodiplomski študij humanistične usmeritve (prva stopnja, 180 KT); kandidat mora dodatno pridobiti še 20 KT enopredmetne dodiplomske stopnje ali
  • zaključen dodiplomski študij družboslovne usmeritve (prva stopnja, 180 KT); kandidat mora pridobiti še 30 KT enopredmetne dodiplomske stopnje ali
  • zaključen dodiplomski študij tehnične in naravoslovne usmeritve (prva stopnja, 180 KT); kandidat mora pridobiti še 60 KT enopredmetne dodiplomske stopnje ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu s strokovnih področij humanistične ali družboslovne smeri.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • preoblikovanje in posredovanje strokovno-predmetnih vsebin na učencu razumljiv način,
  • ustrezno povezovanje ciljev učnih načrtov, vsebin, načinov učenja in razvoja učencev pri uresničevanju šolskega kurikuluma,
  • učinkovito načrtovanje, organiziranje in izvajanje učnih aktivnosti,
  • obvladanje principov raziskovanja na pedagoškem področju ter njihovo uporabo pri izboljševanju učenja in poučevanja,
  • spodbujanje aktivnega in neodvisnega učenja, ki učencem omogoča, da sami načrtujejo, spremljajo, vrednotijo in uravnavajo svoje učenje,
  • spodbujanje sodelovalnega učenja, ki učencem omogoča razvoj socialnih veščin za uspešno sodelovanje v različnih heterogenih skupinah,
  • ustrezno uporabo različnih načinov spremljanja, preverjanja in ocenjevanja napredka posameznega učenca v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
  • spremljanje in vrednotenje napredka učencev na področju usvajanja strategij učenja, učenja socialnih veščin, bralne in informacijske pismenosti,
  • seznanjanje staršev in drugih odgovornih oseb o napredku učencev,
  • učinkovito komuniciranje z učenci in razvijanje pozitivnih odnosov z njimi,
  • oblikovanje spodbudnega učnega okolja in skupnosti učencev, v kateri se ceni različnost in v katerih se učenci počutijo sprejete, varne in samozavestne,
  • oblikovanje jasnih pravil za vedenje in disciplino v razredu; pravila temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
  • uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti in uporabo ustreznih strategij za njihovo reševanje,
  • dajati vsem učencem enake možnosti in prilagaja delo njihovim individualnim posebnostim,
  • prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami, njihovih močnih in šibkih področij, prilagajanje dela njihovim zmožnostim in po potrebi sodeluje z ustreznimi strokovnjaki in ustanovami,
  • razvijanje pozitivnega odnosa do učencev, kaže spoštovanje do njihovega družbenega, kulturnega, jezikovnega, verskega izhodišča,
  • upoštevanje etičnih načel in zakonskih določil pri svojem delu,
  • kazati in spodbujati pozitivne vrednote, stališča in vedenje, ki ga pričakuje od učencev,
  • učinkovito komuniciranje in sodelovanje s starši ter drugimi osebami, odgovornimi za učence,
  • sodelovanje z drugimi učitelji in sodelavci na šoli,
  • vključevanje in sodelovanje v različnih aktivnostih v ožjem in širšem okolju ter na področju izobraževanja,
  • načrtovanje, spremljanje, vrednotenje in uravnavo lastnega profesionalnega razvoja,
  • uporabo ustreznih metod za motiviranje učencev in razvijanje strategij, ki omogočajo vseživljenjsko učenje,
  • spodbujanje prožnosti in vztrajnosti pri soočanju z novimi izzivi in nalogami ter spodbujanje samovrednotenja pri učencih,
  • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri delu in razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
  • razvijanje komunikacijskih in socialnih veščin pri učencih,
  • samostojno pridobivanje virov, znanja in informacij,
  • kritično branje in razumevanje virov in besedil,
  • govorne in pisne komunikacijske spretnosti na višji stopnji,
  • timsko delo,
  • vseživljenjsko učenje v družbi znanja,
  • razvijanje lastnih raziskovalnih pristopov in usmerjenosti v reševanje pedagoških problemov,
  • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • obvladovanje raziskovalnih metod, pedagoških postopkov in procesov,
  • etično refleksijo in zavezanost profesionalni pedagoški etiki,
  • avtonomno delovanje v zgodovinski in pedagoški stroki,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poznavanje temeljnih didaktično-metodičnih značilnosti pouka zgodovine v osnovnih in srednjih šolah ter sodobne didaktike zgodovine,
  • povezovanje teoretičnega znanja s praktičnim pedagoškim delom v osnovni in srednji šoli,
  • načrtovanje, spremljanje, preverjanje, vrednotenje pouka zgodovine in izvenšolskih dejavnosti (muzejsko delo, arhivsko delo, terensko delo, šola v naravi) v osnovnih in srednjih šolah,
  • vsestransko pedagoško delo učitelja zgodovine v osnovnih in srednjih šolah,
  • poznavanje in obvladovanje zgodovinskega znanja in zgodovinskega interpretiranja,
  • opis, analizo in interpretacijo posameznih zgodovinskih dogodkov in procesov,
  • prepoznavanje zgodovinopisnih temeljnih besedil in obvladovanje najnovejših teoretičnih zgodovinopisnih izhodišč,
  • samostojno in izvirno interpretiranje zgodovinskih dogajanj,
  • oblikovanje izvirnega strokovnega in pedagoškega prispevka,
  • refleksijo, samovrednotenje in samoocenjevanje.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 60 KT.

Prehodnost:
Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Predmetni učitelj za zgodovino poučuje zgodovino v osnovni šoli, in sicer od šestega do devetega razreda. Učencem posreduje znanje slovenske, evropske in svetovne zgodovine.

Kaj delavec običajno dela

Predmetni učitelj za zgodovino poučuje zgodovino v osnovni šoli, kjer učencem posreduje znanje slovenske, evropske in svetovne zgodovine. Nadzira delo in disciplino učencev, jih ustno in pisno ocenjuje, pri čemer sestavlja in popravlja pisne teste. Poučevanje v osnovni šoli je tesno povezano z vzgojo: učitelj s svojim delom, z učno snovjo, predvsem pa s svojo osebnostjo in z zgledom učence vzgaja in vpliva na njihovo osebnostno rast. Učitelj zgodovine sodeluje z drugimi učitelji v kolektivu, s svetovalno službo in s starši na govorilnih urah in roditeljskih sestankih. Izvaja individualno in skupinsko delo z nadarjenimi, učencev pripravlja na različna tekmovanja, npr. tekmovanje iz znanja zgodovine, raziskovalne naloge, pripravlja šolske proslave, vodi delo zgodovinskega krožka in pripravlja ekskurzije. Učitelj zgodovine izdela svoj letni učni načrt, obenem pa se doma pripravi na vsako uro posebej s tem, da napiše učno pripravo. Pogosto je v vlogi razrednika. Učitelju je dodeljena posebna skrb za določen razred učencev, pri čemer je potrebno aktivno sodelovanje s starši teh otrok. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študijskega programa mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 120 KT.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca: