Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister profesor socialne pedagogike/magistrica profesorica socialne pedagogikeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V študijski program 2. stopnje Socialna pedagogika se lahko vpiše kdor je zaključil:

  • študijski program prve stopnje smeri Socialna pedagogika (s področja ISCED 14), sprejet po 11.6.2004, v obsegu 180 ECTS; 
  • drug študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu vsaj 180 ECTS, s strokovnih področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), ali s področja socialno delo, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; 
  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu vsaj 180 ECTS, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz temeljnih pedagoških predmetov in predmetov študija Socialna pedagogika; 
  • univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), ali s področja socialno delo, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; 
  • univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz temeljnih pedagoških predmetov in predmetov študija Socialna pedagogika; 
  • enakovredno izobraževanje v tujini. 
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževalne znanosti
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

  • Učinkovito poučevanje in vzgajanje:
    • obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
    • upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,
    • učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela,
    • vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje,
    • razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
    • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih, 
    • prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
    • ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
    • učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
    • razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev,
    • razvijanje socialnih veščin učencev,
    • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
    • oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa ter organizacijo dela v razredu in za razred,
    • oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v razredu, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
    • uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
    • izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
    • zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje;

 

  • Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):
    • z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
    • s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
    • vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni;

 

  • Usposobljenost za profesionalni razvoj:
    • sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
    • izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
    • usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela;

 

  • Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob:
    • dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
    • uspešnem načrtovanju in upravljanju časa,
    • obvladovanju organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
    • učinkovitem vodenju učencev, oddelčne skupnosti učencev in koordiniranju oddelčnega učiteljskega zbora,
    • sposobnosti za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

Predmetno-specifične kompetence:

  • poglobljeno poznavanje različnih socialno-pedagoških teorij in njihove aplikacije v prakso,
  • poglobljeno razumevanje institucionalnih okvirov dela, vplivanja institucij na uporabnike ter ozaveščanje lastne vpetosti v institucije,
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje teorije migracije, večinsko-manjšinskih odnosov in podobno,
  • poglobljeno razumevanje procesov marginalizacije, stigmatiziranja, socialnega izključevanja ter preprečevanje le-tega,
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje različnih oblik socialno-pedagoškega dela (npr.: vzgojno, preventivno, svetovalno, kompenzacijsko, socialno-integrativno itd.),
  • samostojna priprava, vodenje, spremljanje in evalvacija socialno-pedagoških projektov (npr.: projekti prostovoljnega in preventivnega dela, zagovorništva, skupin samopomoči itd.),
  • poglobljeno razumevanje in uporaba svetovanja na socialno-pedagoškem področju,
  • poglobljena uporaba različnih metod in tehnik v procesih svetovanja na socialno-pedagoškem področju, 
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje različnih oblik odvisnosti ter možnosti prevencije in zdravljenja zasvojenosti ter specifičnih odvisnosti, 
  • poglobljeno razumevanje različnih delikventnih skupin ter vloga socialnega pedagoga pri delu z zaprtimi osebami,
  • poglobljeno poznavanje, razumevanje in upoštevanje koncepta participacije kot enega temeljnih konceptov v socialni pedagogiki,
  • poglobljeno razumevanje veščin za obvladovanje terapevtske komunikacije in usposobljenosti za sodelovanje v multidisciplinarnih timih, diagnostično terapevtskih programih in pri reševanju etičnih dilem, 
  • poglobljeno poznavanje, razumevanje in razvijanje modela organizacije v socialni pedagogiki,
  • poznavanje in razumevanje družbenih okvirov za razvoj različnih konceptov socialne pedagogike v različnih državah,
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje različnih teorij upravljanja s stresom in koncipiranje preventivnega delovanja za njegovo zmanjševanje ali odpravo,
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje vloge multimedijskih sredstev pri socialno-pedagoškem delu,
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje gledališke pedagogike v socialno-pedagoškem delu,
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje značilnosti različnih družin, partnerskih odnosov, starševskega vedenja, odnosov med sorojenci in odnosov z razširjeno družino, 
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje dela s starši in medgeneracijskih odnosov, 
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje dela s področja dela s starostniki,
  • poglobljeno poznavanje temeljnih metodičnih načel in elementov socialne pedagogike v kontekstu medsebojnih odnosov,
  • usposobljenost za analitično in raziskovalno delo na socialno-pedagoškem področju za potrebe razvoja prakse ter uveljavljanje in promoviranje socialne pedagogike v javnosti.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Študent mora za prehod v 2. letnik doseči 48 ECTS (80,0 %) od 60 ECTS 1. letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, naslovljeno na pristojno komisijo UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 42 doseženimi ECTS.

Magister profesor socialne pedagogike/magistrica profesorica socialne pedagogike

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Svetovalni delavec v vrtcu, šoli in dijaškem domu skupaj z drugimi strokovnimi sodelavci pomaga otrokom, učencem in dijakom pri učenju in pri razvijanju učinkovitih metod in tehnik učenja ter učnih navad.

Kaj delavec običajno dela

Svetovalni delavec pomaga otrokom, učencem in dijakom pri učenju in razvijanju učinkovitih metod in tehnik učenja in učnih navad. Svetuje učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami in jim nudi pomoč pri razvijanju učinkovite komunikacije, urjenju v socialnih spretnostih, razvijanju dobre samopodobe, tehnik sproščanja in podobno. Učence in dijake informira o nadaljnjem izobraževanju, o poklicih in možnostih zaposlovanja in jim svetuje in pomaga pri izbiri nadaljnjega šolanja in pri iskanju štipendij. Koordinira in organizira pomoč učencem pri reševanju finančnih težav za subvencioniranje prehrane, šole v naravi in drugih dejavnosti programa šole.

Učiteljem in vzgojiteljem nudi pomoč pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja in jim svetuje za učinkovito delo z učenci in dijaki, ki imajo težave. Pripravlja in izvaja predavanja in delavnice za učitelje, vzgojitelje in starše na temo učenja, učnih navad, telesnega, osebnega, socialnega in poklicnega razvoja otrok. Sodeluje z vodstvom vrtca, šole in dijaškega doma pri pripravi razvojnega načrta poučevanja in strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in vzgojiteljev. Pomaga pri oblikovanju ustrezne socialne klime in pri oblikovanju šolskega reda. Skupaj z učitelji soodloča o ponavljanju, napredovanju in prešolanju učencev in dijakov. Pripravlja različne analize, npr. analizo učne uspešnosti učencev, vedenjske problematike, vpisa, uspešnosti učencev in dijakov v nadaljnjem izobraževanju, socialno ekonomskih razmerah učencev, šolski klimi in kulturi. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Uspešno opravljene študijske obveznosti in uspešen zagovor magistrskega dela.

Izvajalci:

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

URL

URL izvajalca: