Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister profesor slovenistike/magistrica profesorica slovenistikeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen prvostopenjski univerzitetni študij po programu Slovenistika ali
  • zaključen prvostopenjski univerzitetni študij po dvodisciplinarnem programu Slovenistika - dvodisciplinarni in opravljeni diferencialni izpiti v obsegu do 60 KT ali
  • zaključen katerikoli prvostopenjski univerzitetni študijski program, pri čemer mora glede na smer končanega študija kandidat opraviti diferencialne izpite v obsegu 60 KT ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program sorodnih strok, npr. predšolska vzgoja; pri čemer mora glede na smer končanega študija kandidat opraviti diferencialne izpite v obsegu 60 KT ali
  • zaključen univerzitetni dodiplomski študij slovenskega jezika in književnosti po nebolonjskem 4-letnem enopredmetnem ali dvopredmetnem univerzitetnem študijskem programu Slovenski jezik in književnost pedagoške ali nepedagoške smeri.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • logično, abstraktno, analitično, sintetično, divergentno in asociativno razmišljanje,
  • razumevanje, analizo, povzemanje in kritično ovrednotenje različnih besedil in stališč,
  • kritično ovrednotenje pridobljenega strokovnega znanja,
  • strokovno ustrezno in učinkovito izrabljanje razpoložljivih sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in danosti za iskanje, izbiro (selekcijo), obdelavo/uporabo in nadaljnje posredovanje informacij,
  • interdisciplinarno povezovanje pridobljenega znanja in kompetenc na osnovi splošne razgledanosti in poznavanja akademskih področij,
  • prepoznavanje in upoštevanje za določeno kulturo ali (družbeno) skupino specifične tradicije v komunikaciji,
  • uporabo svojega znanja in metodoloških rešitev za reševanje novih problemov in nalog (»transferne kompetence«),
  • smiselno zastavljanje (in reševanje) kompleksnih vprašanj, še posebej v zvezi z jezikom in literaturo,
  • preučevanje problema z različnih zornih kotov in njegovo interdisciplinarno reševanje, tudi v večkulturnem okolju,
  • samostojno, samoiniciativno in inovativno reševanje problemov oz. iskanje realno izvedljivih rešitev,
  • samostojno načrtovanje, organiziranje in obravnavo teme v obliki projektov, tudi v sodelovanju z drugimi (v skupinah, timsko delo),
  • interpretiranje raziskovalnih rezultatov na višji ravni, razumevanje soodvisnosti znanstvenih spoznanj in dosežkov ter kritično ovrednotenje svojih in tujih dosežkov in spoznanj,
  • razumljivo, prepričljivo, sporazumevalnemu položaju ustrezno in jezikovno pravilno ubesedenje/ubesediljenje svojih strokovnih in širših spoznanj v strokovnem (tudi poljudnoznanstvenem), znanstvenem, publicističnem ali propagandnem besedilu,
  • konstruktivno sodelovanje v javnih (strokovnih ali publicističnih) pogovorih, povezanih z ožjo slovenistično ali splošnejšo temo,
  • argumentirano, logično in prepričljivo predstavljanje svojih stališč v govorjenih ali pisnih diskusijah in pogajanjih,
  • prevzemanje odgovornosti za vodenje in usklajevanje najzahtevnejših strokovnih nalog,
  • etično samorefleksijo, občutljivost za etična merila in zavezanost k profesionalni etiki,
  • lasten poklicni/strokovni razvoj (pripravljenost za dodatno usposabljanje in vseživljenjsko učenje),
  • dejavno sooblikovanje slovenskega kulturnega prostora,
  • učinkovito poučevanje v smislu razumljivega posredovanja strokovno-predmetnih vsebin učencem, ustreznega povezovanja ciljev učnih načrtov, vsebin, načinov učenja in razvoja učencev, učinkovitega načrtovanja, organizacije in izvajanja učne aktivnosti, spodbujanja aktivnega in neodvisnega učenja pri učencih ter sodelovalnega učenja in obvladovanja principov raziskovanja na pedagoškem področju z namenom izboljšanja lastne pedagoške prakse,
  • ustrezno preverjanje in ocenjevanje znanja ter spremljanje napredka učencev v smislu dajanja konstruktivne povratne informacije na področjih usvajanja strategij učenja, učenja socialnih veščin, bralne in informacijske pismenosti ter seznanjanja staršev in drugih odgovornih oseb o napredku učenca,
  • učinkovito komunikacijo z učenci in vodenje učne ure v spodbudnem okolju v smislu oblikovanja pravil za vedenje in disciplino v razredu, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev, uporabe ustreznih strategij za reševanje situacij, ki so posledice neprimernega vedenja, agresije ter dajanja vsem učencem enake možnosti in prepoznavanja njihovih individualnih posebnosti,
  • upoštevanje etičnih načel in zakonskih določil, povezanih z lastnim profesionalnim področjem,
  • sodelovanje z drugimi učitelji in sodelavci na šoli,
  • vključevanje v različne aktivnosti na področju izobraževanja,
  • načrtovanje, spremljanje, vrednotenje in uravnavanje lastnega profesionalnega razvoja,
  • razvijanje strategij za vseživljenjsko učenje,
  • spodbujanje vztrajnosti in samovrednotenja pri učencih,
  • razvijanje informacijske pismenosti ter komunikacijskih in socialnih veščin pri učencih,
(predmetnospecifične kompetence)
  • globlje razumeti temeljne jezikoslovne smeri,
  • razumeti in opisati jezikovne pojave v njihovi sistemski, socialni, psihološki in zgodovinski povezanosti,
  • razumeti jezik kot sredstvo in rezultat simbolne interakcije v njegovi spoznavni (kognitivni), čustveni (emocionalni), ustvarjalni (kreativni) in družbeni (socialni) funkciji,
  • razumeti in sooblikovati knjižnojezikovno normo in njeno delovanje,
  • dejavno spremljanje jezikovnopolitičnega in jezikovnokulturnega dogajanja,
  • strokovno ustrezno samostojno analizirati in kritično presojati govorjeno/zapisano besedilo z različnih vidikov ter rabo in vlogo jezikovnih sredstev glede na širši kontekst,
  • izbirati glede na govorni položaj ustrezne socialne, funkcijske in prenosniške zvrsti ter besedilne vrste,
  • prirejati/preoblikovati besedila ene vrste glede na različne govorne položaje (namen, naslovnika, prenosnik itd.),
  • učinkovito govorno ali pisno ubesediliti različne teme in pri tem tvoriti jezikovno pravilna, koherentna, kohezivna in ustrezna strokovna, publicistična ali propagandna besedila,
  • razumeti književna besedila različnih vrst/zvrsti, njihov nastanek in učinkovanje (družbeni, kulturni, estetski, medijski, biografski vidik),
  • prepoznati slovensko književno dediščino ter razumeti njene posebnosti v odnosu do sorodnih evropskih in svetovnih literarnih pojavov in procesov,
  • prepoznati temeljne in subtilnejše prvine literarnega oblikovanja,
  • »prevajati« zahtevnejša starejša slovenska književna besedila,
  • reflektirati svoje poznavanje besedila in zavzeti stališče v zvezi z vprašanji literarnega vrednotenja,
  • jezikovno pravilno, smiselno in razumljivo, estetsko in retorično učinkovito (glasno) brati/interpretirati oz. predstaviti literarna besedila,
  • prepoznati strategije ustvarjalnega/kreativnega pisanja,
  • povezovati literarno znanje z védenjem o drugih umetnostih,
  • naslovnikom svetovati v zvezi z branjem njim primernih literarnih besedil,
  • poznavanje delovanja kulturnih institucij in ustanov,
  • načrtovati in voditi študijske krožke, raziskovalne tabore, strokovna srečanja in delavnice,
  • načrtovati, organizirati in izvajati javne (kulturne, strokovne in druge) dogodke,
  • predstavljati in promovirati slovenski jezik, književnost in kulturo v svojem delovnem okolju,
  • sooblikovati stališče javnosti do slovenskega jezika, književnosti in kulture ter vplivati na nacionalno (samo)zavest,
  • ustrezno in razumljivo preoblikovanje in posredovanje jezikoslovnih in literarnovednih spoznanj učencu,
  • izbiranje glede na razvojno stopnjo učencev ustreznih učnih ciljev, vsebine in metode pouka slovenskega jezika in književnosti; z upoštevanjem specifičnih potreb učencev,
  • strokovno ustrezno utemeljevanje izbranih učnih ciljev, vsebin in metod s stališča didaktike slovenskega jezika in didaktike književnosti ter na podlagi znanja in razumevanja učnega procesa, kurikularnih zahtev, razvoja otroka na splošno in konkretnih potreb učencev,
  • ob uporabi ustreznih meril za vrednotenje neumetnostnih in umetnostnih besedil presojati njihovo primernost za uporabo pri pouku slovenščine,
  • učinkovito uporabljanje učnih sredstev in pripomočkov za pouk slovenščine, tudi informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ter njihovo prilagajanje potrebam/interesom učencev,
  • načrtovanje in izvajanje učnih enot pouka slovenščine ter njihovo smiselno povezovanje in nadgrajevanje,
  • oblikovanje jasnih, spodbudnih in dosegljivih pričakovanj do učencev ter uporabo ustrezne strategije spremljanja učenčeve sporazumevalne zmožnosti, sposobnosti literarnega branja in širše kulturne zmožnosti,
  • uporabljanje ustrezne strategije preverjanja in oblikovanje meril za ocenjevanje znanja,
  • razvijanje pozitivnega odnosa učencev do slovenskega jezika, književnosti in kulture,
  • spodbujanje učencev za sporazumevanje v slovenščini ter za vseživljenjsko razvijanje sporazumevalne zmožnosti,
  • uporabljanje načel poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika ter izbiranje ustreznih učnih ciljev, vsebin in metod poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika,
  • načrtovanje in izvajanje pouka slovenščine za odrasle oz. v okviru vseživljenjskega učenja,
  • povezovanje jezikovnega in književnega pouka v koherentno celoto ter načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, tudi v obliki projektnega dela,
  • spremljanje, raziskovanje in kritično presojanje lastne učne prakse ter iskanje možnosti za njeno izboljšanje,
  • kritično razmišljanje o aktualnih specialnodidaktičnih vprašanjih, oblikovanje strokovno utemeljenih stališč in predlogov za spremembe,
  • učinkovito govorno ali pisno predstavitev svojih in tujih spoznanj in stališč o načelih pouka slovenskega jezika in književnosti ter o njihovi konkretni uresničitvi širši in strokovni javnosti v publicističnem ali strokovnem besedilu,
  • na podlagi strokovnih meril presojati in sooblikovati učne pripomočke za pouk slovenščine na vseh stopnjah šolanja in za različne vrste šol,
  • odgovorno usmerjanje lastnega strokovnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja.

Ocenjevanje in zaključevanje:
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje v 2. letnik mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Predmetni učitelj za slovenski jezik poučuje slovenščino v osnovni šoli od šestega do devetega razreda.

Kaj delavec običajno dela

Predmetni učitelj za slovenski jezik učencem posreduje znanje slovenskega jezika, slovnice in pravopisa, slovenske ter tuje književnosti. Obenem nadzira delo in disciplino učencev. Učitelj ustno in pisno ocenjuje učence, kar vključuje sestavljanje in popravljanje pisnih testov ter spisov. Poučevanje v osnovni šoli je tesno povezano z vzgojo: učitelj s svojim delom, s svojo osebnostjo in z zgledom učence vzgaja in vpliva na njihovo osebnostno rast. Sodeluje z drugimi učitelji v kolektivu, predvsem z razredniki učencev, ki jih uči, z ravnateljem, svetovalno službo, npr. s psihologom, socialnim delavcem, specialnim pedagogom in s starši na govorilnih urah in roditeljskih sestankih. Ta poklic vključuje individualno in skupinsko delo z nadarjenimi in učno šibkejšimi učenci, pripravo učencev na zunanje preverjanje za zaključni izpit iz slovenščine ob zaključku osnovne šole in Cankarjevo tekmovanje. Sodeluje tudi pri pripravi šolskih proslav, vodenju dramskega, literarnega in drugih krožkov ali pripravi šolskega glasila. Učitelj slovenščine izdela letni učni načrt, obenem pa se doma pripravi na vsako uro posebej s tem, da napiše učno pripravo. K navedenemu je treba prišteti tudi stalno strokovno izobraževanje na seminarjih in v študijskih skupinah. V ta poklic običajno sodi tudi vloga razrednika: učitelju je dodeljena posebna skrb za določen razred učencev, pri čemer je potrebno aktivno sodelovanje s starši otrok. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija (skupni obseg 120 KT) mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov (105 KT) ter izdelati  in uspešno zagovarjati magistrsko delo (15 KT).

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
http://www.slov.si/studijski-program/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version