Primarni zavihki
Magister profesor filozofije in …/magistrica profesorica filozofije in …
Izbrane kvalifikacije
Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: Magister profesor filozofije in …/magistrica profesorica filozofije in …Dodaj v primerjalnik |
---|---|
Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje |
Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
2 leti
|
Kreditne točke | Kreditne točke: 120 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
|
ISCED področje |
ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
|
ISCED podpodročje | isced podpodročje: izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo |
Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 8 |
- poglobljeno kritično analiziranje, sintetiziranje in predvidevanje rešitev ter posledic,
- obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
- kritično in samokritično presojo,
- uporabo znanja v praksi in izvirno, kreativno reševanje problemov,
- avtonomnost v strokovnem delu,
- razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacijo v mednarodnem okolju,
- etično razmišljanje in zavezanost profesionalni etiki,
- kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju),
- uporabo virov in njihovo ustrezno citiranje (harvardska metoda),
- poznavanje in razumevanje teorij in argumentacij pomembnejših mislecev iz njihovih del in zavedanje nekaterih interpretativnih kontroverz,
- uporabo historičnih doktrin za osvetljevanje sodobnih razprav,
- poznavanje osrednjih filozofskih problemov in dilem ter njihovih rešitev (teorij, načel, argumentov) v temeljnih disciplinah, kot so logika, epistemologija, ontologija,
- poznavanje osrednjih filozofskih problemov in dilem ter njihovih rešitev (teorij, načel, argumentov) v bolj praktičnih filozofskih disciplinah, kot so etika, politična filozofija, estetika itn.,
- razumevanje športa kot osnove zdravega načina življenja,
- identificiranje problemov, ki so v temelju različnih razprav,
- analiziranje struktur kompleksnih in kontroverznih problemov in razumevanje strategij za njihovo razreševanje,
- pazljivo branje in interpretiranje tekstov iz različnih tradicij z občutljivostjo za kontekst,
- rekonstruiranje in konstruiranje, razčlenjevanje in ocenjevanje filozofskih argumentov,
- uporabo filozofskih in znanstvenih metod: reševanje problemov, problematizacija, konceptualizacija, analiza pojmov, argumentacija, itn.,
- ustrezno razumevanje in uporabo filozofske terminologije,
- prepoznavanje prepričljivih strategij, ki sicer ne vzdržijo filozofske strogosti,
- obravnavo tujih stališč in ustrezno spreminjanje svojih,
- spoprijem z vsakodnevnimi problemi: skozi refleksijo, problematizacijo, iskanje skritih predpostavk in spregledanih implikacij, ipd.
- problematiziranje vsakdanjega doživljanja sveta in ga uporabiti kot iztočnico za filozofsko refleksijo,
- spodbujanje, vodenje in usmerjanje filozofske razprave in razmišljanja,
- pomagati učencem osvojiti temeljne filozofske pojme in kategorije,
- pri otrocih razvijati elemente kritičnega, filozofskega mišljenja.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent mora za prehod v 2. letnik zbrati vsaj 25 ECTS na predlaganem študijskem programu, in ustrezno število ECTS, predvidenih na drugem študijskem programu.
Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)
Opis poklica
Kratek opis
Srednješolski učitelj poučuje filozofijo na gimnaziji v 3. ali 4. letniku. Dijake usmerja v samostojno, ustvarjalno mišljenje in presojanje, spodbuja razmislek o temeljnih vprašanjih človeka in sveta, družbe in narave.
Kaj delavec običajno dela
Srednješolski učitelj za filozofijo vodi dijake pri odkrivanju in raziskovanju filozofskih problemov. Pomaga jim povezovati raziskovanje pojmov in problemov z ustreznimi avtorji in besedili, spodbuja jih in uči, kako naj razumno utemeljijo svoje trditve. Obenem nadzira delo in disciplino dijakov, jih ustno in pisno ocenjuje, kar vključuje tudi sestavljanje in popravljanje pisnih testov. Učitelj filozofije s svojim delom, z učno snovjo, predvsem pa z zgledom dijake vzgaja in vpliva na njihovo osebnostno rast. Sodeluje tudi z drugimi učitelji v kolektivu, predvsem z razredniki dijakov, ki jih uči, z ravnateljem, svetovalno službo in s starši na govorilnih urah in na roditeljskih sestankih. Poklic obsega individualno in skupinsko delo z nadarjenimi, pripravo učencev na različna tekmovanja, pripravo šolskih proslav in ekskurzij in vodenje debatnega krožka. Učitelj filozofije izdela letni učni načrt, obenem pa doma za vsako uro posebej piše učne priprave. K navedenemu je treba prišteti še strokovno izobraževanje na seminarjih in v študijskih skupinah.
Študent zaključi dvopredmetni študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (po 60 ECTS na vsakem delu dvopredmetnega študijskega programa).
Prihajajoči dogodek
Trenutno ni drugih prihajajočih dogodkov.
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane