Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister obramboslovja/magistrica obramboslovjaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V magistrski študijski program Obramboslovje in varnostne študije se lahko vpiše, kdor je končal:
študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, iz katerega koli strokovnega področja oz. kandidati iz vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: politologija, odnosi posameznik-družba-država
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

  • Analitičnost (samostojno analitično delo, analiza družbenih problemov, svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja, razvoja, upravljanja, sinteza področnih znanj in njihova uporaba pri reševanju konkretnega problema, sposobnost sinteze in kontekstualizacije analitičnih dognanj), 
  • Uporaba raznih raziskovalnih metod in tehnik na področju obramboslovja, 
  • Poznavanje groženj varnosti, 
  • Poznavanje institucionalnega varnostnega okolja (široko, kritično in reflektivno razumevanje delovanja vojaške organizacije in civilnih varnostnih struktur, norm, institucij, dinamike razvoja mednarodne in nacionalne varnosti), 
  • Komunikativnost (sposobnost pisnega izražanja, javnega predstavljanja in argumentiranja, govornega izražanja, jasnega, aktivnega, argumentiranega nastopanja), 
  • Timsko in skupinsko delo (pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine), 
  • Strokovnost (razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje delovnih nalog ter izbira metod in načinov dela v skladu s standardi stroke), 
  • Reševanje konfliktov (obvladovanje, upravljanje in mediacija konfliktov), 
  • Obvladovanje sprememb (prilagodljivo delovanje v vseh družbenih okoljih, v različnih varnostnih podsistemih, pri sodelovanju s tujino, interdisciplinarno delovanje), 
  • Znanje tujih jezikov ter uporaba strokovne obramboslovne slovenske in angleške terminologije, 
  • Kreativnost, iniciativnost, ustvarjalnost pri reševanju ključnih varnostnih problemov sodobne družbe, 
  • Poznavanje vloge vodenja in menedžmenta na področju nacionalne in mednarodne varnosti (poznavanje vloge strateškega, političnega, ekonomskega, protiterorističnega ipd. vodenja in menedžmenta, kar se pridobi skozi različne predmete).

Predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje groženj varnosti in sodobnega varnostnega okolja. 
  • sposobnost analiziranja in vrednotenja ogrožanja nacionalne in mednarodne varnosti. 
  • sposobnost identificiranja in reševanja sodobnih varnostnih problemov ter 
  • sposobnost predvidevanja varnostnih pojavov in sposobnost varnostnega načrtovanja. 
  • Poznavanje ključnih tradicionalnih in netradicionalnih varnostnih teorij in sposobnost njihove aplikacije na konkretne varnostne probleme. 
  • Uporaba teorije in metodologije pri proučevanju in analiziranju varnostnih pojavov. 
  • Oblikovanje raziskovalne zamisli in izdelava raziskovalnega načrta.
  • Kritično analitično delo in sposobnost sinteze na varnostnoobrambnem področju. 
  • Poznavanje palete raziskovalnih pristopov, metod in empiričnega raziskovanja, seznanitev z rezultati ključnih obramboslovnih raziskav v zadnjem obdobju, pridobivanje raziskovalnih veščin in priprava koncepta magistrskega dela. 
  • Razumevanje temeljnih teoretičnih in prakseoloških konceptov na področju vojaške in državne strategije; analiza vojaških in državni(ški)h strategij izbranih držav; odločanje (predlaganje) glede uporabe primerne strategije v sodobni mednarodni skupnosti na primeru izbranih držav (oblikovanje zamisli; aplikacija teorije v praksi). 
  • Razumevanje delovanja izbranih subjektov mednarodnih odnosov (mednarodne organizacije, nevladne organizacije itd.) z vidika preprečevanja in reševanja oboroženih konfliktov. 
  • Odločanje o primernosti uporabe konkretnih strategij in instrumentov za preprečevanje in reševanje oboroženih konfliktov. 
  • Razumevanje pomena kulture pri uporabi različnih instrumentov za preprečevanje in reševanje oboroženih konfliktov. 
  • Sposobnost analiziranja sodobnih družbenih konfliktov in poti za njihovo mirno reševanje. 
  • Zavedanje pomena miru in nenasilja v družbi. Argumentiranje mirnega reševanja sporov. 
  • Sposobnost analiziranja in kritične ocene delovanja varnostnega sektorja. 
  • Poznavanje, razumevanje in sposobnost interpretiranja terorističnih ciljev, terorističnega delovanja in pripadajočih posledic. Poznavanje in razumevanje načinov zoperstavljanja terorizmu na nacionalni in mednarodni ravni. Sposobnosti analiziranja in objektivnega ter kritičnega vrednotenja terorizma in protiterorizma. 
  • Poznavanje in vrednotene ključnih dilem in problemov pri soočanju s teroristično ogroženostjo. 
  • Obvladovanje primerjalne metodologije in analize ter sposobnost njene aplikacije na široki spekter obrambnovarnostnih problemov. Zmožnost vrednotenja na podlagi primerjalnih podobnosti in razlik na vzorcih proučevanja. Poznavanje in uporaba kvalitativne in kvantitativne primerjalne metode. Poznavanje obrambnih sistemov in politik tujih držav. 
  • Poznavanje in razumevanje vojaških organizacij ter njihovih problemov in politik reševanja teh problemov. Uporaba teorij na praktičnih primerih. Presoja problemov in rešitev ter oblikovanje predlogov. 
  • Razumevanje kompleksnih varnostnih razmer v Jugovzhodni Evropi (nasilni konflikti, organizirani kriminal, korupcija, ilegalne migracije, tihotapljenje, terorizem). Razumevanje procesov in institucij za zagotavljanje miru in varnosti v JVE. 
  • Spoznavanje hevristike soočanja s kibernetskimi grožnjami, sposobnost metodološko korektnega merjenja kibernetske moči, analitično preučevanje kibernetskih politik državnih in nedržavnih akterjev, ugotavljanje ključnih dejavnikov kibernetskega prostora. - Razumevanje temeljnih teoretičnih in prakseoloških konceptov na področju vojaških operacij; analiza vojaških operacij izbranih držav; spoznavanje štabnega (medvejnega) načrtovanja vojaških operacij. 
  • Poznavanje koncepta razoroževanja in uravnavanja oboroževanja, razumevanje obstoječih pogodb in režimov, sposobnost vrednotenja in ocenjevanja varnostnih situacij z vidika potencialnega razoroževanja in uravnavanja oboroževanja. 
  • Razumevanje procesov na področju upravljanja z obrambnimi viri na splošno in še posebej na področju finančnih in materialnih sredstev. Poznavanje konceptov, kot so obrambni izdatki, obrambna industrija, trgovina z orožjem in ekonomika vojne.
  • Sposobnost razumevanja procesov na področju upravljanja človeških virov v vojski, razumevanje logike delovanja trga delovne sile. Poznavanje konceptov, kot so trg (vojaške) delovne sile, poklicna izbira in popolnjevanje oboroženih sil. 
  • Poznavanje, razumevanje in sposobnost interpretiranja groženj kritični infrastrukturi. Poznavanje in razumevanje kritične infrastrukture in zaščite kritične infrastrukture. Poznavanje in vrednotenje ključnih dilem in problemov pri zaščiti kritične infrastrukture. 
  • Razumevanje delovanja varnostnih institucij in procesov za zagotavljanje varnosti v Evropi. 
  • Analiza delovanja misij in operacij evropskih varnostnih institucij. Vrednotenje njihove učinkovitosti. 
  • Razumevanje vzrokov za vojne. Kritično razmišljanje o odpravi vojne. 
  • Razumevanje in poznavanje vojaške in obrambne diplomacije. 
  • Razumevanje vojaške logistike v sodobnih obrambnih sistemih. 
  • Študenti se bodo naučili praktičnega dela, razumevanja in poznavanja delovanja sistema nacionalne varnosti in posameznih struktur, delovnega procesa, načinov praktične uporabe pridobljenih znanj. 
  • Sposobnost razumevanja geografskega prostora in interpretiranja vojaških spopadov. 
  • Sposobnost uporabe temeljnih konceptov v strokovnem diskurzu. 
  • Razvijanje sposobnosti ustne in pisne komunikacije ter osnovnih raziskovalnih spretnosti. 
  • Sposobnost ustne in pisne komunikacije v angleškem jeziku. 
  • Uveljavljanje znanj v praksi, poznavanje prihodnjega potencialnega delovnega okolja, poročevalske sposobnosti, iniciativnost, ustvarjalnost in komunikativnost. 
  • Vpogled v delovanje nacionalnih in mednarodnih institucij v praksi (ekskurzije). 
  • Sposobnost prepoznave in reševanja problemov v organizacijah, sposobnost javnega nastopanja. 
  • Sposobnost javnega argumentiranja (npr. zagovarjanja primernosti uporabe izbranega pristopa v preprečevanju in reševanju oboroženih konfliktov). 

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Napredovanje v višji letnik je mogoče z opravljenimi vsaj 54 kreditnimi točkami tekočega letnika (brez posebne prošnje). V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL), pa se lahko na podlagi odobrene prošnje, vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili vsaj 48 kreditnih točk tekočega letnika.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Obramboslovec pripravlja analize in poročila ter strateške in razvojne dokumente s področja kriznega upravljanja in civilne obrambe. Sodeluje pri pripravi dokumentov v obrambnem sistemu ter sistemu nacionalne varnosti in skrbi za izvajanje sprejetih nalog.

Kaj delavec običajno dela

Kljub temu, da lahko delo obramboslovca takoj povežemo z vojsko, ga bomo teže srečali z orožjem v rokah na kakšnih vojaških vajah, temveč prej v pisarni za računalnikom. Delo diplomiranega obramboslovca je odvisno od vrste delovnega mesta. Razteza se od pretežno rutinskih opravil do visoko strokovnih sistemskih, strateških, doktrinarnih in razvojnih nalog. Opravlja vodstvene ali povsem operativne naloge, ki jih opravlja samostojno, pogosto pa tudi v skupini s sodelavci. Pripravlja analize in poročila kot tudi strateške in razvojne dokumente s področja kriznega upravljanja in civilne obrambe. Sodeluje pri pripravi teh dokumentov v obrambnem sistemu ter sistemu nacionalne varnosti in skrbi za izvajanje nalog. Obramboslovec pripravlja programe usposabljanja in sodeluje pri njihovi izvedbi kot organizator in predavatelj.

Delo je povezano z organizacijsko enoto, ki ji pripada, ter je opredeljeno z delovnim mestom, ki ga zaseda. Glede na široko družboslovno usmeritev je njegovo delo povezano z osebnimi karakteristikami, ambicioznostjo, zagnanostjo in željo po napredovanju. V povezavi s tem je delo obramboslovca lahko zelo specifično (konkretna delovna naloga) ali pa zelo široko (vodenje velike organizacijske enote). Med naloge obramboslovca sodi spremljanje stroke ter razvoja na drugih področjih, pomembnih za varnost. Sledi razvoju varnostne in obrambne politike v Sloveniji in oblikuje svoja stališča in predloge. Načrtuje, organizira, spremlja in usmerja vojaški nabor in napotitve v vojnih razmerah in v primeru prostovoljnega služenja vojaškega roka. Dela tudi v komisiji za ocenjevanje sposobnosti za vojaško službo.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk iz predmetnika oz. priznanih obveznosti.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

URL

URL izvajalca:
https://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version