Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister inženir stavbarstva/magistrica inženirka stavbarstvaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program prve stopnje s področja stavbarstva ali
  • zaključen študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT ali
  • zaključen visoki strokovni študijski program Gradbeništvo pred uvedbo bolonjskih programov ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT.
ISCED področje ISCED področje:
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
ISCED podpodročje isced podpodročje: arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • obvladanja osnovnih znanj s področja matematike, gradbene fizike in metodologije inženirskega načrtovanja,
  • obvladanja znanja in razumevanja s teh področij v povezavi z ustreznimi inženirskimi znanji,
  • reševanja problemov z upoštevanjem vplivov iz komplementarnih področij skladno z njegovo ravnjo znanja in razumevanja,
  • identifikacije problemov in njihove strukture, upoštevanja različnih metod in njihovega izbora,
  • uporabe in izbora razpoložljivega instrumentarija na teoretični ravni, uporabe računalniške programske opreme in eksperimentov,
  • identifikacije kulturnih, ekoloških in ekonomskih okvirov v povezavi z zdravstvenimi, socialnimi in varnostnimi vprašanji,
  • samostojne izvedbe projektov za načrtovanje in izvedbo zaščitnih konstrukcij in nosilnih konstrukcij,
  • sodelovanja z inženirji in drugimi,
  • uporabe znanj s področja inženirske analize pri načrtovanju,
  • povezovanja raziskovalno-razvojnih rezultatov s sorodnih področij arhitekture, strojništva in elektrotehnike z načrtovanjem in izvedbo stavb in njihovo uporabo,
  • uporabe ustreznih metod za učenje, načrtovanje, računanje, analizo ter obdelavo in predstavitev podatkov kot so uporaba literature, načrtovanje in izvedba študijskih projektov in preiskav, razlaga podatkov in računalniške simulacije,
  • spremljanja zakonodaje,
  • uporabe in spremljanja razvoja tehničnih predpisov in standardov,
  • uporabe teoretičnih znanj in sodelovanja pri njihovem prenosu v izvedbene projekte na ravni načrtovanja in izvedbe, fizične uresničljivosti, ekonomske vrednosti in finančne izvedljivosti,
  • razvoja socialnih kompetenc, ki zajemajo predvsem področje komunikacij

(predmetnospecifične kompetence)

  • obvladanja osnovnih znanj na področju uporabne geometrije in gradbene fizike,
  • obvladanja posebnih znanj na področjih, ki predstavljajo specifične osnove za gradbeno stroko: gradbeni materiali, napredni gradbeni materiali, gradbena fizika, sistemska analiza, gradbeno-arhitektonska informatika,
  • obvladanja strokovnih področij, ki pokrivajo načrtovanje, izvedbo, vzdrževanje in odstranitev stavb: oblikovanje bivalnega in delovnega prostora, nosilno konstrukcijo, zaščitne konstrukcije, vodenje projektov in z njimi povezane informacijsko-komunikacijske tehnologije ter njihovo povezavo z arhitekturno dejavnostjo,
  • uporabe osnovnih, specifičnih in strokovnih znanj za reševanje inženirskih problemov zahtevnih stavb na področju gradbene fizike, smotrne rabe energije, zvoka in hrupa ter požarne zaščite,
  • uporabe in izbire posebnih analitičnih metod in orodij s področja gradbene fizike,
  • izvajanja kritične, primerjalne analize problemov, ki nastajajo pri načrtovanju, izvedbi in uporabi ter medsebojnih vplivih nosilnih in zaščitnih konstrukcij stavb, instalacij ter kontrolnih sistemov,
  • uporabe in razumevanja relevantnih in aktualnih znanstvenih osnov s področja gradbeništva tako na nacionalni kot tudi na internacionalni ravni,
  • sledenja razvoju novih postopkov, materialov in tehnologij na področju gradbeništva in na gradbeništvu komplementarnih področjih na nacionalni in internacionalni ravni,
  • razumevanja, da je potrebno slediti razvoju in imeti pregled nad nacionalnimi in internacionalnimi raziskovalnimi dosežki na področju gradbene fizike, zagotavljanja kvalitete bivalnega okolja, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije,
  • analize sestavnih elementov stavbe: nosilne konstrukcije, toplotne, hidro, zvočne, psihofizične in protipožarne zaščite na ravni stavbe in njenega nadgrajevanja predvsem v okviru dinamičnih sistemov,
  • koncipiranja problemov in izbora in uporabe ustreznih metodoloških in programskih orodij za njihovo reševanje,
  • reševanja problemov zaščitnih in kontrolnih sistemov v stavbah v skladu z metodologijo inženirskega oblikovanja,
  • sodelovanja pri razvoju metod za analizo energetske učinkovitosti, akustike in kontrole hrupa, kvalitete bivalnega okolja in kontrolnih sistemov,
  • samostojnega in kritičnega seznanjanja s tekočimi znanstveno-raziskovalnimi dosežki in njihovega prenosa v reševanje določenih inženirskih problemov s področja gradbene fizike,
  • prenašanja znanja na sodelavce,
  • samostojne izdelave načrtov v skladu s kompetencami Zakona o graditvi objektov, ZGO,
  • vodenja razvoja,
  • uporabe metod za konceptualno načrtovanje na ravni zaščitnih konstrukcij,
  • povezovanja z drugimi strokovnimi področji, predvsem z arhitekturo, instalacijami in kontrolnimi sistemi ter načrtovanja njihovega izvajanja,
  • vklapljanja v proizvodno potrošnji socio ekološki krog z uporabo metodološkega instrumentarija (sistemska analiza), ki ga pridobi na področju inženirske analize in inženirskega načrtovanja,
  • uporabe določenih raziskovalnih metod,
  • celostne identifikacije problemskih področij in območij z upoštevanjem sonaravnih, okolju prijaznih, ekoloških in ekonomskih vidikov,
  • poiskati ustrezne vire v aktualnih strokovnih in znanstvenih publikacijah,
  • poznavanja filozofije inženirskega načrtovanja,
  • pridobitve določenih izkušenj na ravni praktičnih, teoretičnih in inženirskih aktivnostih,
  • testiranja in razvoja inženirskih metod,
  • poznavanja pomembnih znanstvenih razprav s področja gradbene fizike,
  • samostojnega organiziranja, vodenja in ocenjevanja,
  • vodenja skupin, ki jih sestavljajo člani iz različnih področij in kvalifikacij na področju načrtovanja, gradnje in vodenja stavb v praksi,
  • prevzemanja odgovornosti pri vodenju in upravljanju projektov.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu 45 kreditnih točk po ECTS. 

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10) 

Opis poklica

Kratek opis

Arhitekt dela načrte za gradnjo novih objektov, stanovanjskih naselij, hiš, drugih zgradb in spomenikov ali za spremembo že obstoječih.

Kaj delavec običajno dela

Arhitekt dela načrte za nove stavbe in spreminja podobo starih. Nove stavbe so lahko samostojne enote, na primer hiše, trgovine, šole, pisarne ali bolnišnice. Lahko pa gre za večje komplekse, kot so stanovanjska naselja, trgovinska poslopja, industrijske ali poslovne stavbe. Spreminjanje starih stavb vključuje njihovo morebitno povečavo, spremembo namembnosti ali posodobitev. Lahko je odgovoren za celoten projekt od začetka do konca del. Arhitekt se najprej pogovori s stranko ali naročnikom del o njenih željah in predlogih. Glede na vrsto objekta, predlagane posege, pravne okvire in stroške stranki svetuje in ji predlaga rešitve. Arhitekt lahko predhodno izvede gradbeno raziskavo, preuči lokacijo objekta in okolico. Na podlagi ugotovljenih dejstev pove svoje mnenje o možnostih in okvirih načrtovanega posega.

Naslednji korak je izdelava načrta preureditve objekta, pri čemer upošteva namembnost stavbe, materiale, ki se bodo uporabili, videz, funkcionalnost in stroške. Ustvarjalnost arhitekta in strokovno znanje pa tudi izkušnje na posameznem področju dela mu omogočajo pripravo primernega načrta zidave oziroma obnove. Če se stranka strinja z načrtom, arhitekt naredi "delovno risbo", kjer so natančno določene dimenzije, materiali, oprema in stroški. Včasih to delo opravijo tehnologi arhitekture, arhitekt pa se posvetuje z drugimi strokovnjaki, kot so strojni in elektro inženirji, gradbeniki, nadzorniki in pravniki. Z izvajalci del, ki bodo sodelovali pri projektu, se pogaja in sklepa pogodbe. Pogosto prihaja na gradbišče, kjer spremlja potek del, nadzira kakovost del in rešuje probleme, ki se pojavijo. Nekateri se specializirajo na področju projektiranja, varnostnih sistemov ali energetskega svetovanja.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in predložitvijo in zagovorom magistrskega dela.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

URL

URL izvajalca: