Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister inženir krajinske arhitekture/magistrica inženirka krajinske arhitektureDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen univerzitetni študijski program prve stopnje Krajinska arhitektura ali primerljivi študijski program prve stopnje krajinske arhitekture, ki se izvaja na drugih fakultetah v Sloveniji ali v tujini ali
  • zaključen univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidat dodatno opravi 10 - 60 kreditnih točk iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Krajinska arhitektura ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program krajinske arhitekture (nov ali star) ki se izvaja na fakultetah v Sloveniji ali v tujini ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ali star visokošolski strokovni študijski program ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidat dodatno opravi 10 - 60 kreditnih točk iz nabora predmetov prvostopenjskega študijskega programa Krajinska arhitektura.

Vsi kandidati morajo opraviti tudi preizkus posebne nadarjenosti, če niso že opravljali podobnega preizkusa pri sprejemu na prvostopenjski študij (npr. arhitekti in oblikovalci).
ISCED področje ISCED področje:
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
ISCED podpodročje isced podpodročje: arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • kritične in samokritične refleksije,
  • skupinskega dela,
  • vzpostavljanja stikov, komuniciranja in strpnosti do drugih,
  • dela v interdisciplinarni skupini,
  • komuniciranja s strokovnjaki z drugih področij,
  • vzpostavitve pozitivnega odnosa do različnosti in večkulturnosti,
  • dela v mednarodnem okolju,
  • zavezanosti etičnosti in morali,
  • raziskovalnega dela,
  • učenja,
  • prilagoditve na nove razmere,
  • oblikovanja novih zamisli – ustvarjalnosti,
  • samostojnega dela,
  • iniciativnosti in podjetništva,
  • zavzetosti za kakovost,
  • želje po uspehu ,
  • vodenja (kompleksnih) projektov (glede na problem, udeležence v procesu, vključno meddržavni projekti ipd.),
  • razlage in ocene rešitev – argumentacije in recenziranja,
  • hierarhiziranja (problemov, meril, ciljev, ponujenih rešitev),
  • sprejeti kritiko kolegov, javnosti, spoštovanje, analiziranje mnenj sodelavcev,
  • uporabe splošnih konceptov, metod, načrtovalskih paradigem itd. pri reševanju konkretnih problemov (sposobnost prilagajanja kontekstu),
  • uporabe znanj v praksi s poglobitvijo na določeno specialno področje dela v praksi,
  • predstavljanja strokovnih stališč javnosti – javnega nastopanja,
  • dobre organizacije dela,
  • dobrega strokovnega pisnega izražanja,
  • empatije,
  • prepoznavanja bistva,
  • doslednosti in sistematičnosti,
  • obvladovanja časa,
  • oblikovanja vizij in določanja ciljev,
  • vodenja delavnic in delovnih sestankov,
  • mediacije v konfliktnih položajih,

(predmetnospecifične kompetence)

  • družboslovnih raziskovanj (ankete, opazovanja itd.),
  • razumevanja psiholoških temeljev obnašanja ljudi v okolju,
  • sodelovanja in komuniciranja (s pomočjo poznavanja njihovega »slovarja« in razumevanja njihovih argumentov) s strokovnjaki sorodnih ved in disciplin (urbanizem, arhitektura, gradbeništvo, gozdarstvo, kmetijstvo, vodarstvo, rudarstvo, energetika, turizem, rekreacija),
  • uporabe splošnih konceptov, metod, načrtovalskih paradigem itd. pri reševanju konkretnih problemov (sposobnost prilagajanja kontekstu),
  • napovedovanja sprememb v prostoru (usposobljenost za futurološke napovedi z uporabo futuroloških metod),
  • aktivnega uporabljanja zakonodaje in povezovanja zakonskih določil,
  • dobre orientacije v prostoru (v povezavi z branjem kart) in dobre prostorske predstave,
  • konceptualizacije in modeliranja načrtovalnih sistemov,
  • uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij,
  • analitičnega pogleda na prostor,
  • prepoznavanja nastanka in razvoja ter vrednotenja kulturnih krajin,
  • prepoznavanja kulturno krajinskih in ekoloških značilnosti krajine,
  • prostorskega razvojnega načrtovanja, posebej turizma in rekreacije, podeželja, zelenih sistemov v mestu in zunajmestnem prostoru ter zavarovanih območij,
  • določanja tipologije, izvajanja upravljanja in varstva kulturne krajine,
  • aplikativnega raziskovalnega dela na področju razvoja in varstva kulturne krajine.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in dosegel vseh 60 kreditnih točk.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10) 

Opis poklica

Kratek opis

Krajinski arhitekt izdela ureditveni načrt odprtega prostora za vrt, park, pokopališče ali rekreacijsko površino, krajinski načrt za poseg v prostor ali za sanacijo degradiranega območja.

Kaj delavec običajno dela

Krajinski arhitekt dela ureditvene načrte za odprti prostor v urbanih območjih, kot so vrtovi, parki, pokopališča, obrežja in načrte za posege v odprti krajini - ureditve vodotokov, rekreacijske in prometne površine. Izdeluje tudi načrte za krajinske ureditve pri večjih posegih v okolje ter načrte za sanacije in za manjša gradbena dela, kot so podporni zidovi ali vrtni objekti. Pripravlja saditvene načrte, presoja vplive na okolje za posamezne posege in sodeluje pri izdelavi urbanističnih načrtov. Na državni ali lokalni ravni pripravlja prostorsko planske dokumente in sodeluje pri odločitvah o prostorskem razvoju. Deluje na področju varovanja naravnih in kulturnih značilnosti okolja, razvija alternative prostorskega razvoja, raziskuje posamezne sestavine okolja ter metode in pristope v prostorskem planiranju.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent konča študij, ko opravi vse izpite ter uspešno opravi zagovor magistrskega dela oz. opravi zahtevane kreditne točke – 120 kreditnih točk.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

URL

URL izvajalca:
http://www.bf.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version